Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)

Benczik Gyula: Hodos, Kapornak és Domafölde története a magyar honfoglalástól a 19. század közepéig

V zvezi s prvimi znamenji širitve protestantizma je cerkveno zgodovinopisje prisiljeno ugibati. Menimo, da je neutemeljeno določiti leto 1550 kot začetek reformacije v pokrajini Őrség. Slika, ki se nam razkriva od začetka leta 1600, pa je precej nedvoumna: Őrség je sledil načelom kal­vinizma. To se je tudi ujemalo z vero družine Batthyány. Sinoda v Szentlőrincu je Hodoš razpo­redila v škofijo Sveti Jurij, duhovnik je bil takrat István Kalamár (Mercatoris), po vsej verjetnosti iz tamkajšnje družine Kalamárjevih. Tudi duhovnik v Őriszentpéteru Tamás Jankó Hodosi je bil iz Hodoša, pred njim leta 1614 pa tudi Dániel Hodosi. Hodoš je imel svojevrstni položaj, saj je bil na obrobju območja, kjer so živeli verniki, ki so bili člani kalvinske cerkve, hkrati pa na obrobju madžarskega območja v neposredni soseščini veli­kanskega ozemlja Slovencev in je imel velike težave pri iskanju duhovnikov. Pridigarska služba je pogosto ostala nezapolnjena. Hodoški duhovnik István Hodosi se leta 1629 ni udeležil sinode v Kormendu. Po tem dogodku imamo spet podatke šele iz leta 1654 o Ferencu Tárkányu, ki je služboval na Hodošu. Na papeški sinodi leta 1657 so ugotovili, da je duhovnikovo mesto nezase­deno. V verskem življenju prebivalcev Hodoša je ob koncu sedemdesetih let odločilni preobrat, prestop iz kalvinske cerkve v evangeličansko, dosegla pomembna osebnost - Bálint Perenyei.. Bálint Perenyei je svoj priimek prevzel od vasi Perenye na območju Kőszega, ki je takrat bila evangeličanska. Po vsej verjetnosti je bil tam rojen. Leta 1652 je študiral na wittenberški univerzi. Pred letom 1661 je bil rektor evangeličanske šole v Kőszegu. Tega leta so ga povabili v Pösze za župnika. Leta 1669 je bil glavni notar luteranske cerkve. Pozneje o njem ne vemo ničesar več.49 50 Njegovega imena ne najdemo niti v darilni knjižici cerkve Nárai iz leta 1670-1671, čeprav so v njej navedena vsa imena duhovnikov in patronov iz zahodnega Prekdonavja.51 Dejavnost Bálinta Perenyeija je na Hodošu ohranjena v zapisniku o zaslišanju več sto prič iz pokrajine Őrség leta 1678.52 Kako je prišel na Hodoš evangeličanski rektor, ki je študiral v Wittenbergu, je danes že težko odkriti. Verjetno je pred preganjanjem zbežal na območje, ki se je večno spopadalo s pomanj­kanjem duhovnikov. Morda so bili njegova prva postaja že prej evangeličanski Domanjševci. Veleposestnika te vasi Gáspárja Darabosa Nádasdija je evangeličanska cerkev leta 1646 uvrščala med svoje ugledne plemiške zaščitnike.53 Center posesti Darabos je bil v kraju Magyarósd in tudi domanjševski tlačani so morali svoje pridelke oddajati v tukajšnji dvorec. Podobno kot drugi prebivalci na posestvih Darabos so po reformaciji tudi prebivalci Domanjševcev izbrali evangeličansko vero. Domanjševci pa so bili v soseščini Hodoša kasneje kot njena filiala. Vendar je vse to le predpostavka. Perenyei je bil v Kőszegu deležen kritik, ne toliko zaradi svoje duhovniške, kakor učiteljske Kako je kalvtnski Hodoš do konca turške okupacije postal luteranski?49 49) PATAKY 1990 - opiral sem se na njegova dela povezana s kalvinsko cerkvijo. 50) PAYR 1924. 246-247, 250. p. 51) OEL Libellus Ecclesiae Náray 1670-1671. Tedaj je Miklós Miskolczy že duhovnik na Pöszi. 52) VaML VKpt. Litterae Instrumentae. Fasc. N. 53) PAYR 1924. 684. p. 63

Next

/
Thumbnails
Contents