Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Benczik Gyula: Hodos, Kapornak és Domafölde története a magyar honfoglalástól a 19. század közepéig
dejavnosti in svoje funkcije ni zapustil prostovoljno.54 Na Hodošu je potem Bálint Perenyei opravil temeljito delo, leta 1698 je vas dokončno prestopila v evangeličansko vero. Njegov naslednik evangeličanski Miklós Szakonyi iz kraja Szakony, prav tako iz okolice Köszega, je tu služil kot duhovnik že leta.55 Perenyei je torej opravil to, kar drugod niti na pritisk veleposestnikov niso uspeli, vas je iz ene vere spreobrnil v drugo. Še nedolgo pred tem je bila spreobrnitev (Martjanci) povezana s težkimi konflikti. Szakonyiju so v začetku 18. stoletja v tem kraju že sledili duhovniki slovenskega rodu, najprej György Lepossa, nato pa leta 1725 György Osvaldt.56 To je lepo odražalo nastalo situacijo: Hodoš je ležal v soseščini slovenskega evangeličanskega bloka brez povezav z madžarskimi evangeličanskimi farami. Najbližje madžarske luteranske skupnosti so bile tostran območja Nádasda za pol dneva hoda in Hodoš pred tem s temi vasmi ni imel nobenih tradicionalnih vezi (za Domanjševce je bilo to le delno res). Hodoš kot zahodna vrata Őrséga je odslej predstavljal tudi vzhodna vrata luteranskega slovenskega sveta. Nastanek hodoškega plemstva Perenyeijevo delovanje je razrahljalo vez med Hodošem in pokrajino Őrség, saj so verske razlike, naj so se zdele še tako nepomembne, vedno bile prisotne pri izbiri partnerja. Evangeličani so si najraje poiskali zakonca svoje vere. Za to je običajno poskrbel tudi duhovnik fare. Evangeličanski Hodoš je postal bolj odprt proti svojim slovenskim sosedom. Zaradi manjkajočih matičnih knjig je to mogoče odkriti le na podlagi imen in priimkov ob popisih. Priselitvi Slovencev na Hodoš lahko sledimo na podlagi primera plemstva, ki je dobilo plemiški naslov brez premoženja. Vrnimo se nekoliko nazaj, v čas do naselitve prvih plemičev na Hodošu. Kot je že bilo omenjeno, si je družina Forjan leta 1655 pridobila plemiško listino. Pred njimi v teh tlačanskih vaseh ni bilo nobenega plemiča. Šele v zlati dobi podeljevanja plemiških listin v 17. stoletju so se priseljevali ljudje brez posesti, ki pa so imeli plemiške privilegije. Tudi družina Fórján je prišla v Őrség brez plemiškega naziva. Najprej se je naselila v Őriszentpéteru (1612-1618), nato pa dokončno na Hoošu.57 Ustanovitelja družine, očeta Imreta Forjána, ki je bil vojak v dvorcu v Szentpéteru in si je plemiški naslov verjetno pridobil zaradi svojih vojaških zaslug, so se na Hodošu spominjali tudi po 80. letih.58 15. maja 1655 je Ferdinand III. v Bratislavi podelil plemiški naslov zaročenki Imreta Forjána, Márii Fierer in njunim petim sorodnikom. V ščitu grba na poševnem zlatem polju je stopajoči lev, v modrem polju ščita zgoraj na levi je zlata zvezda, spodaj na desni pa polmesec. Na kroni čelade je prav tako upodobljen lev, ki z levo nogo drži meč. Ti motivi izražajo 54) PAYR 1910. 230., 231. p. 55) SZPL Kazó-visitatio, Hodoš. 56) PAYR 1910. 371. p. Dodati je treba, da za kratek čas pred letom 1695 na Hodošu zasledimo tako ime Osvald kot Lepossa. MOL 1322. Urbáriumok 1630, 1643, VaML Mikrofilmtár. Németújvári urbáriumok, Őrség 1659-1566, 1695. 57) MOL P 1322. Urbariji, Őrség 1612-1618, 1635, 1643, VaML Mikrofilmtár Németújvári urbáriumok 1659-1566. 58) VaML Razni plemiški dokumenti, družina Fórján. 64
