Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Benczik Gyula: Hodos, Kapornak és Domafölde története a magyar honfoglalástól a 19. század közepéig
prostost.43 Nekako mu jih je uspelo osvoboditi, njemu samemu pa pobegniti. Nato so Turki namesto njega vrgli v ječo nekega drugega Hodošana. Györke je zaprosil za beraški list, da bi z zbranim denarjem osvobodil sebe in Hodošana, ki je bil kot talec zaprt namesto njega. Leta 1644 so se turške zahteve obnovile. Po tragični usodi prebivalcev Krplivnika je postalo jasno, da je dolina Krke brez prave obrambe pred turškimi vpadi. To je bil verjetno tudi razlog, da so Hodošani in Krplivničani kljub mirovni pogodbi poskusili iz cerkve sv. Andreja, ki je stala na vzpetini doline Krke, narediti utrdbo. Edino zgradbo na območju, ki je bila zgrajena iz opeke, so ogradili z ograjo oziroma obrambnim zidom iz tramov in kolov. Dva obmejna vojaka, ki sta služila v Szentpéteru, Péter Dávid starejši in mlajši, kakor tudi Jakab, hajduk iz Szentpétera, ki je živel na Hodošu pri Miklósu Ábrahámu, so vsekakor bili udeleženci tega dogodka, saj so od tega drznega dejanja pričakovali zaščito svojih domov.44 Odgovor Turkov je bil hiter. „Jaz sem Ali, živeč v mejni utrdbi Végkanizsa, kdo pa ste vi, sodniki in prebivalci Hodoša, slišim, da ste zapustili vasi in v sveto cerkev spustili hajduke iz Szentpétera. Vsa vojska vitezov je srdita, a imate 15 dni, da se s prošnjo pri milostljivem paši, agi odkupite, tako vam pošiljam pismo z grbom milostljivega gospoda paše, zapečateno pismo vitezov, glavnih ag. Nič se ne bojte, ampak hitro pridite z dvema vozovoma petnajstih pehotnih ljudi in prinesete del zahtevanega plačila, 50 forintov! Vse maslo prinesite! Tudi tisti ga naj prinesejo, ki sem jim za maslo dal sol! In gospodu lepo prinesite kunje krzno, takoj, ko boste moje pismo dobili, niti ure ne zamudite! Jamčim vam z glavo, da se vam ne bo zgodilo hudega. ” Tisti, ki ste z deskami ogradili sveto cerkev, jih odstranite, ker je milostni gospod paša tako zapovedal! Tudi Kiskapornak in Szomoróc morata prinesti polovico denarja in maslo! Tega ne pozabite! Kanizsa, Anno 1644 idem qui supra”45 Ne vemo, kaj se je zgodilo po tem, vendar je bilo zagotovo treba izprazniti cerkev, ki je bila na hitro spremenjena v trdnjavo, glede davkov pa je bilo treba popustiti Turkom. Cerkev sv. Andreja je, čeprav v ruševinah, preživela turške čase. Po nekem opisu iz obdobja po izgonu Turkov leta 1690 je bila cerkev brez zvonika, verniki so v ladjo brez strehe lahko vstopali z zahodne strani.46 Do leta 1690 se položaj bistveno ni spremenil. Leta 1653 je krplivniški župnik Benedek padel v turško ujetništvo, za njegovo odkupnino so določili 150 Ft,47, leta 1657 pa je ujetnik v Kanizsi postal Péter Ábrahám.48 43) MOL P 1322 Vloge. 22. sz. (1640. szept. 15.) 44) MOL P 1322. Urbarji, Őrség 1643. 45) MOL P 1314. Missiles 203. 46) SZPL Kazó visitatio, Hodoš. 47) MOL P 1313 Török iratok. 104/a. (1653) 48) MOL P 1314. Missiles 8890. (1657) 62