Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Benczik Gyula: Hodos, Kapornak és Domafölde története a magyar honfoglalástól a 19. század közepéig
sosednje države. Ta obrasla pokrajina se je v globino države širila s travnatimi območji. Na zahodnem obmejnem območju je bilo varovanje meje posebno pomembno v obdobju Árpádov, saj so bili nemški vpadi v zgodnjih stoletjih pogosti. V tistih časih je bila najstarejša obrambna rešitev na našem območju ti. „rimski nasip”, ki ga še danes lahko vidimo v Vasváru, z „Železnimi vrati"3 na prepustni točki. V smeri proti zahodu po vojaški poti, ki vodi v Italijo, pridemo v Őrség, kjer so prebivali kraljevi stražarji. Tukaj na jugozahodni meji pokrajine Őrség pri kraju Kercaszomor so bila druga veliko manj pomembna Železna vrata.4 Na koncu so sledila Nemška vrata, ki so med Mursko Soboto in Radgono vodila po obraslem svetu v državo Nemcev.5 Na tej črti se je v 13. stoletju okrepila štajersko-madžarska meja in ostala nespremenjena vse do trianonske pogodbe. Na območju današnje pokrajine Őrség so naselja z nestalnim značajem nastala verjetno v času vladavine sv. Štefana. V obdobju nastanka županij skega sistema so ob potokih Krčica, Zala in Magyarosdi prebivali stražarji6. To območje je v 11.-12. stoletju predstavljalo zunanji teritorij madžarskega ozemlja (s tem, da je potekala politična meja oziroma meja nadoblasti madžarske države veliko bolj proti zahodu). Iz smeri pokrajine Őrség v območju Szalafő in Szőce je po zgodovinskih virih leta 1051 vdrl na Madžarsko nemško-rimski cesar Henrik III.7, čigar vojaški pohod se je v kraju Vértes končal s porazom. V nenaseljenem tamponskem pasu med območjem bivanja in politično mejo so od konca 12. stoletja zgradili ogromne graščine oziroma izoblikovali cerkvena posestva (Güssing, Avstrija 1157, Monošter 1184, Grad, Slovenija 1208, Neuhaus am Klausenbach, Avstrija 1213), da bi območje poselili in s poseko gozdov pričeli z obdelovanjem zemlje. Ta gospostva so pritegnila v območje številne nemške in slovanske priseljence (hospes). Madžarski ali z njimi sorodni prebivalci prejšnjih raztresenih stražnih naselij so brez sledu izginili v neposredni bližini državne meje. Nanje spominjajo le še nekatera imena krajev. Takšni kraji so Alsó- és Felsőstrázsa8 (straža) blizu Dobre na Gradiščanskem oziroma zdaj že izumrla vas Strelec9 blizu naselja Čepinci v Sloveniji. Fužinarstvo v času Árpádov, za katerega se je surovino pridobivalo iz železove rude v obmejnem območju, je zaradi vojskovanja bilo življenjskega pomena že od prihoda Madžarov. Njegove sledi so se močneje ohranile na zahodnem obmejnem območju. V naših krajih so se leta 1345 okrog cerkve sv. Benedikta še spominjali časov, ko so iz jam kopali železo. Drugi pomembnejši spomin seže prav v kraj Krplivnik, kjer so leta 1463 eno od dolin poimenovali dolina Vaslik (Železna graba), potok pa potok Vaslik (Železna graba).10 Do 3) KISS-TÓTH 1987. 4) VaML Fasc. Izjave prič 21. N. 115. (1760) 5) KISS-TÓTH 1987. 6) „villa speculatores de Kurcite" 1208: SZENTPÉTERY 1923. 23Ó./75-77. p., „speculatores de Zala" 1213: SZENTPÉTERY 1923. 281./90- 91. p. , „speculatores de Monorosd" 1270: SZENTPÉTERY 1923. 2027/91. p. 7) GOMBOS 1937. I. 625. p.: „iuxta fontes rivorum Zala et Zelice" 8) CSÁNKI 1894. 802. p. 9) MOL e 158 Conscriptiones portarum. Dikális összeírások, Vas megye 1. köt. 515. föl. „Ztrelecz" (1549) Csöpinccel és Markóccal együtt. Ma: Stroški vrh, Čepinci. Verjetno ni naključje, da se Strelec nahaja poleg izvira potoka Krka. 10) „ad quasdam foveas ubi dudum ferrum fodissent'' med Ivanovci in Andrejci: VaML VKpt. Zapisniki 1697. 89. sz. (1345. okt. 4.); O železni grabi gl. poglavje o krajevnih imenih. 54
