Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Nagy Zoltán: Állandó néprajzi kiállítás Kapornakon
že v srednjem veku. Takšna je tesana, z lesenimi čepi sestavljena, „nevestina skrinja” iz bukovine, na čelni strani v obliki sarkofaga, predvidoma iz začetka leta 1800. Med razstavljenimi predmeti je pristala kot darilo družine Závec. Njena posebnost je okras na nogah in prednji strani v obliki stilizirane rože, na pokrovu pa okras, ki posnema renesančno ornamentiko. Ročni mlin so nekoč po vsej verjetnosti uporabljali tako za mletje žita kot soli.19 Štirikotne „stope” za ajdo iz hrasta krasi rozeta. Možnar za proso tradicionalne oblike nosi letnico 1921 in je okrašen z „volčjimi zobmi”. Na ogled so še drugi predmeti iz nekdanjega kmečkega življenja, kot je značilno orodje za pridobivanje semena - ročni cepec, merica za žito, tnalo za koso, vrči za vodo, greben za obdelavo lanu z monogramom in okraskom v obliki srca, enojni jarem kot važen pripomoček kravje vprege. Med evangeličani sta bili posebno spoštovani podobi Martina Lutra in Lajosa Kossutha, od katerih je eden upodobljen na glasbeni sliki20, drugi na poceni odtisu21. Med predmeti, ki smo jih zasledili na podstrešju župnišča na Hodošu, si lahko pod železnim pekačem za hostijo iz 19. stoletja ogledamo knjigo cerkvenih pesmi22 in veliko biblijo23, okrašeno z imenom János Könye. Na ogled je tudi izvirni bakreni pečatnik naselja Krplivnik,24 medtem ko pečat Hodoša, na katerem je upodobljen osamljeni bor, leseni plug s cizo, poznamo le iz zemljiškega pisma Ferenca Davida iz leta 1877. V razstavljeni originalni potopisni knjigi hodoškega Jánosa Könyeja, madžarskega krojača, pa lahko proučujemo v rdeči parafin odtisnjen pečat krajevnega cehovskega mojstra.25 Mojstrsko tesarsko sekiro pa lahko štejemo kar za simbol nekdanjih svobodinov. Stara mošnja za smodnik, ki smo jo našli v poslikani skrinji v kotu podstrešja, nosi v sebi duh izginulega sveta, tako kot tu razstavljen okras stare keramične peči z madžarskim grbom, ki ga obdajajo angeli, nad njim blesti letnica izdelave 1908. K najstarejšim in najuglednejšim družinam na Bükallyi, Krplivniku in Hodošu so poleg družin Büki, Kapornaki, Fórján, Ábrahám, Orbán, Pongrác, Szép, Kalamár, Dávid, Baján, Gál in Jenese v dolini Krke prištevali tudi družino Könye. V dokumentu (1428) navedeno naselje Kwnyehaza je ime dobilo prav po njih. V naselju je tedaj prebivalo le 5-6 družin z enakim priimkom. Könyeházo so od 16. stoletja dalje imenovali Kotormányszeg. Potomci družine Könye so se v prvi vrsti naselili v vaseh, ki so pripadale k hodoški župniji. Leta 1550 jih zasledimo v seznamu urbarija družine Batthyány, in sicer so navedeni med svobodniki, ki so oproščeni dajatev. Zavezani so bili le k tesarskim opravilom, ki so zahtevala specialna znanja. V tem času zasledimo na Hodošu ime tesarja svobodina Pétera Könyeja, leta 1659 pa imena tesarjev Andrása, Jánosa, Mártona, Gergelya in Pétra Könyeja. Stoletje pozneje, 19) Mlin za mletje soli je zbirki podarila gospa Emilné Kercsmár. 20) Glasbeno sliko z liki s štirih pridigarjev (Martin Luther, Filip Melanchton, Adolf Gustav, Andersen Flor) je podaril Árpád Kercsmár Krplivnik št. 29. 21) Kossuth na mrtvaški postelji - priloga „A Nép zászlója" 22) Keresztyén énekes könyv. Magyar-Ovár, 19o4.Cseh Sándor-féle könyvnyomda, Keresztyén énekes könyv. Budapest 1912. Hornyányszky 23) Szent Biblia Budapest 1891. Címlapján Könye János Hodos 1901. Hodos kéziratos bejegyzéssel. 24) Na razstavi je pravzaprav galvanoplastični odtis izvirnika. Izvirni pečatnik je v Arhivu županije Vas. VaML. Pecsétgyú'jtemény 22. sz . 25) Pod pečatnim odtisom (na sredini odprte škarje, na vsaki strani po en dvigajoči se lev, nad tem monogram R. M.) v knjigi potopisov madžarskega krojača Jánosa Könye s Hodoša je napis cehovski mojster Ficzkó Miklós, datum 14. april 1849, NS Szakály János pooblaščen cehovski notar. 315
