Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Nagy Zoltán: Állandó néprajzi kiállítás Kapornakon
v času urbarialne ureditve Marije Terezije, pa so tu živeli János, Ádám, Márton, Mihály ml., Mihály st. in sodar János Könye, na Krplivniku pa je stanoval Ferenc Könye. V 19. stoletju se s tem priimkom srečamo skoraj v vsaki vasi Őrséga. Na stenah čiste sobe predstavljamo fotografije, dokumente in izbrane primerke iz zapuščine madžarskega založništva iz arhiva hodoške družine Könye. Eden od družinskih članov Lajos Könye se je v prvi tretjini 20. stoletja ukvarjal tudi s fotografiranjem. Le redki se spominjajo tistih, ki jih je ovekovečil na svojih posnetkih. Steklene plošče s socialnimi motivi iz prvih desetletij na prelomu stoletja nam predstavljajo portrete starih mož, posnetke družin ter posnetke veselih in žalostnih trenutkov. Številne izmed več sto negativov smo dali povečati. Galerija prednikov: oče s sinom, starejša zakonca pod vinskimi brajdami, ženska, ki hrani kokoši pred slamo krito hišo, mati in hči v narodni noši, mladenič z vilami za seno, odhod na krstitev, zidarji, rekruti pred mizo ateljeja, mati s poslikano krsto otroka na mrtvaškem odru, vojak z družino na travniku napolni razstavni prostor z življenjem. Mali vojaški kovček z monogramom S. L, številna pisma, pločevinasta škatlica, pribor za britje simbolizirajo od doma odsotnega družinskega člana. Steno okoli uokvirjenega ogledala med oknoma prekrivajo stare družinske fotografije. V kotu je mala knjižna polica, na njej madžarsko leposlovje, knjige z versko tematiko in koledarji. Poleg je porumenel seznam 289 knjig, ki so bile last družine Könye. Na nasprotni steni je v dveh steklenih stenskih vitrinah izbor listin iz 19. in 20. stoletja, v glavnem iz zapuščine družine Könye, v manjšem delu družine Gál. Med temi najdemo kupoprodajno pogodbo iz leta 1877, v kateri Ferenc David proda svojo hišo na Hodošu Miklósu Könyeju, dokument o delitvi posesti, zemljiško pismo Miklósa in Jánosa Könyeja, leta 1880 napisano fidejkomis pismo Katalin Könye in na Kiskapornaku sestavljen skrbniški obračun iz leta 1887. Posebno pozornost zaslužita vojaški dnevnik Lajosa Könyeja, ki vsebuje prepise besedil pesmi, napisan v letih 1900-1905 v Steinfeldu in njegovi zapiski o gospodarstvu iz Francije leta 1938. Med razstavljenimi knjigami štejejo za posebnost knjigo Zgodovinska galerija portretov s 300 slikami Gyule Dolnaya, zgodovinski učbeniki s posnetki likov Kralja Matije, Istvána Széchenyija in Lajosa Kossutha, leta 1843 v Bratislavi izdana knjiga z naslovom Zgodovina Madžarov s slikami voditeljev, kraljev, ilustrirana z bakrorezi. Tradicionalne hiše Őrséga so od 17.-19. stoletja brez dimnika, s črno kuhinjo. Visoko pravokotno ognjišče je stalo v kotu, ob steni sobe. Kuhali so na peči, ki je bila pred krušno pečjo in od tod segrevali lončeno peč brezdimne sobe prek zunanjega kurišča. V hiše, ki so jih zgradili konec prejšnjega stoletja, so vgradili novodobne, z dimnikom opremljene lončene peči, ki so zamenjale dotedanje stare peči z odprtim kuriščem. Krušna peč je bila povezana z velikim plezalnim dimnikom. Zraven so postavili pomožno ognjišče in kotel. Dodatki so bili iz kovanega železa, stene so prevlekli z glaziranimi lončenimi ploščami. Osrednjo vlogo v hiši je imela brezdimna kuhinja, v katero so pogosto namestili tudi postelje. Starejši so skoraj vedno spali v tem prostoru. Oprema predstavljene kuhinje je izvirna, razstavljeni predmeti, ki izvirajo s Hodoša in Krplivnika so značilni za obdobje med dvema svetovnima vojnama. Na steni je hišni blagoslov: Kjer je vera, je ljubezen/ Kjer je ljubezen, je mir/ Kjer je mir, je blagoslov/ Kjer je blagoslov, je Bog/ Kjer je Bog, tam pomanjkanja ni./ 316