Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)

Pivar Tomšič Ella: Erős vár a mi Istenünk

poslali ob posredovanju duhovnika iz Puconcev Ferenca Xaverja Berkeja. Ob podpori vaškega veleposestnika je prišel v Sopron, odšel tudi v tujino, kjer je životaril v pomanjkanju in za najosnovnejše zaslužil s poučevanjem otrok bogatašev. V poletnem času je kot študent poleg grofovskega uradnika opravljal naloge pisarja. Po končanem študiju je pet let služboval v Szepetneku, leta 1835 so ga povabili na Hodoš, kjer je božjo besedo razglašal do svoje smrti leta 1875. Dal je zgraditi cerkev in šolo, po naročilu ministrstva za šolstvo je nadziral slovenske šole. Prizadeval si je za pouk slovenskega jezika, v prekmurskem narečju je napisal oziroma prevedel šestnajst verskih in posvetnih učbenikov ter molitvenikov, ob tem pa je zbiral tudi ljudske pesmi pokrajine. Prevedel je Vörösmartyjevo poemo Szózat z naslovom Nadbüd: domovini nevkleknyeno, vrhunec njegove prevajalske dejavnosti pa je prevod pesnitev Toldi in Toldijev večer madžarskega pesnika Jánosa Aranya v prekmursko narečje. Njegovi sodobniki so mu izrekli veliko priznanj, češ težko je reči, kaj je boljše: izvirnik ali prevod.52 Poglejmo del pesnitve, v katerem Lacfy sprašuje, katera pot vodi proti Budimu.

„Hé páver, stera pot pela tü v Büdino?” pita Lacfy, na sztrán glédavsi gizdavo: i tá recs Toldia szmekne, liki sztrela. i tak vdári z-nogov, da sze sztroszi zemla.

„Hm, páver jász!”Tak sze csemeri vu szebi „sto bi pa bio goszpod éti, esi jasz ne bi: lehko Toldi Gyűri, este jelen lisztyák i pri Lajos králi tanyérov polizák.

Jáz páver? Jáz?- i ka vsze je k tömi szmislo, vsze to na Györgya grozen kán prineszlo:

Medtem zsrd vu roki li zlehka obrácsá, na dnom konci drzsecs, kak bicsnyek orácsa...53

Mož je užival velik ugled svoje gmajne, vendar ga je madžarska oblast, ki ga je sama imenovala za šolskega inšpektorja, v njem videla predstavnika panslavizma, ki se je prav v tistih časih krepil tudi na tem območju. Po drugi strani pa so ga intelektualci sodobniki, še posebej jugoslovanska skupnost po prvi svetovni vojni, imeli za izdajalca, ki je sodeloval z Madžari. Med drugim so mu očitali, da je od madžarske vlade za svoje učbenike prejel 800 forintov in leta 1870 v naselju Szalafő kupil manjše posestvo. Smrt ga je prekinila sredi ustvarjanja 12. avgusta 1873 na Hodošu. Pozabljen od svoje gmajne in slovenske evangeličanske družbe leži na starem pokopališču v grobu, označenem s črnim obeliskom.54

52) János Flisar: Prekmurja znameniti evang. možje, Murska Sobota 1926

53) TOLDI versusko pripovedávanye szprávlyeno po Arany János-i na vend jezik obrnyeno po Kardos János-i, Budapest 1821, Hornyánszki Viktoria stamparija

54) Pivar Tomšič Ella: Hodos, az Őrség vége (Zbirka: Varga-Pozsonec-Pivar: Hosszúfalu, Hodos és Lendvahegy múltja, Lendava 1982) Pivar

216