Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: Erős vár a mi Istenünk
IV.3 Nove preizkušnje Po izgonu Turkov se je zatiranje Madžarov, podložnikov in protestantov s strani Habsburžanov stopnjevalo do te mere, da je privedlo leta 1703 do t i. Rákóczijevega boja za svobodo, čigar slogan je bil: „Z Bogom za domovino in svobodo”. Ta je protestantom dal novo upanje. Cesar Leopold I. je delno pod francoskim pritiskom leta 1704 izjavil, da bo: „v skladu z zakoni skrbel za svobodno izvajanje sprejetih ver, preprečil zlorabo s strani zemljiških gospodov, preprečil kakršno koli silo nad versko opredelitvijo in popravil druge krivice”. Po Rákóczijevi izvolitvi za kneza so redi, zbrani 12. septembra 1705, odredili preiskavo s strani verskih redarjev in odpravo posledic zasedbe cerkva. Tam, kjer pa cerkve ni mogoče vrniti, je potrebno za gmajno, ki je ostala brez cerkve, zagotoviti parcelo za gradnjo cerkve in župnije ter ukiniti obvezo, da bi protestanti plačevali duhovniku druge vere. Po smrti Leopolda I. je prestol leta 1705 zasedel Jožef I., ki je zagovarjal ukinitev bojev in predvidel možnosti za odpravo posledic verskih kršitev. Leta 1704 so prekdonavske županije prešle pod nadzor enot upornikov (kurucov). Skupnosti so z navdušenjem sprejele boj za osvoboditev in vasi Őrséga, ki so nekdaj živele v organizacijah mejnih straž, so z veseljem ponudile vojaško pomoč. Po pripovedovanju Lajosa Orbána26 iz Hodoša je eden izmed njegovih prednikov sodeloval v bojih pri Monoštru: „...od starosti upognjen praded je neštetokrat pripovedoval kar je slišal je od starega očeta, očeta in staroste Őrséga, da so pri Selu številni prebivalci Hodoša, prepričani, da jim bodo vrnjene pravice, pomagali tudi Rákócziju. Ker meča in drugega orožja niso imeli so nad Nemce šli z kosami, vilami, motikami in praded ni pozabil omeniti bojev vsakokrat, ko je bilo govora o Monoštru. ” Spomini, ki so se prenašali z očeta na sina, niso brez osnove: V teh bojih so čete Sándorja Kärolyja sredi maja 1704 razbili vojsko generala Heistera Siegberta. Zaradi vse večjih zahtev grofov Batthyány do podložnikov so vasi Őrséga od Rákóczija pričakovali svobodo, ki jim je bila že večkrat obljubljena od časa vladavine kralja Lászla IV. V prinčevem pismu, napisanim 7. junija 1706 v Güssingu, jim je poleg priznanja za zasluge zagotovljena tudi „specialna protekcija” in je ukazano.....da se jih na območjih kjer in dokler služijo domovini oprosti vseh bremen.... Poleg tega se našim silam jasno in ostro zapoveduje, da pri jemanju hrane in pijače ter nameščanju pri hišah v nobenem primeru ne poslužujejo sile”. Na željo redov, ki so na zasedanju zbora v Szécsenyu sklenili zavezništvo, je Rákóczi napotil verske redarje za ohranitev svobode treh sprejetih ver, toda ti do zgodovinskih županij Zala in Vas niso prispeli. V 3. točki szatmárske mirovne pogodbe iz leta 1711 je navedeno, da je vsako morebitno kršenje svobodnega izražanja protestantske vere na Madžarskem ali Transilvaniji možno predložiti v obravnavo vladarju ali parlamentu, toda tri leta pozneje parlament v verskih zadevah že napoti na izključno pristojnost kralja, kar pomeni, da se je potrebno za pravno varstvo obrniti neposredno na kralja, toda ne skupinsko, temveč posamezno. Isti parlament ustanovi mešano komisijo, katere člani so katoličani in protestanti, le-ta naj bi raziskala škodo, povzročeno na verskih temeljih, vendar je bilo zasedanje leta 1721 neuspešno. 26) Lajos Orbán st. iz stare družine iz Őrséga. 206
