Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Pivar Tomšič Ella: Erős vár a mi Istenünk
Ella Pivar Tomšič Bog je naše zavetje I. Zgodovina cerkve na Hodošu Večina naših zgodovinskih informacij o preteklosti Hodoša izvira iz časov naselitve Madžarov na tem območju, čeprav raziskovalci cerkvene zgodovine menijo, da se je krščanstvo na tem območju, ki je leta 839 pripadlo škofiji Passau, začelo širiti že v devetem stoletju. V letopisu iz St. Gallna iz leta 863 je zapisano, da je hunsko in avarsko prebivalstvo sprejelo krščansko vero. Polna pridružitev krščanski Evropi se zgodi v času kralja sv. Štefana. Njegov sodobnik, škof Thietmar iz Merseburga, ki je informacije pridobival iz nemško-rimskih cesarskih krogov, je okoli leta 1010 zabeležil, da so v državi Vajka vzpostavili škofije po milosti in na spodbudo cesarja Otona III,ki je sprejel krono in blagoslov.1 S kronanjem je namreč Štefan I. pridobil status višjega duhovnika in pravico do ustanovitve škofij. Med desetimi cerkvenimi županijami je tudi veszprémska, h kateri je pripadalo obravnavano območje. Po prevzemu krščanske vere je kralj odredil izgradnjo cerkva desetih naselij, tako sta bila zgrajena osrednja cerkev in župnišče tudi na Hodošu. V začetku so to verjetno bile lesene cerkve, ki so jih pozneje zamenjale kamnite oziroma opečne zgradbe. V cerkvah iz obdobja Árpádovih v Domanjševcih, v Velemérju, v Őriszentpéterju, v Kerci, v Motvarjevcih in na Hodošu so od začetka reformacije skoraj poldrugo stoletje dolgo opravljali kalvinsko oziroma evangeličansko bogoslužje. Romanska cerkev sv. Andreja na Hodošu je sredi 20. stoletja izginila: še pred letom 1941 so približno sto petdeset metrov severno od takratne železniške postaje obstajali ostanki zidu. Več cerkvenih virov dokazuje, da je šlo za cerkev v staroromanskem slogu in da je bila prva župnija na Hodošu ustanovljena okrog leta 1100. Kot je navedeno tudi v nekaterih cerkvenih šematizmih, se /pre/zidava cerkve postavlja v leto 1236*. Natančnejše podatke, ki govorijo o polkrožni, na 1) Bertény l-Gyapay G.: Magyarország rövid története, Mecénás Kiadó, Debrecen 1992 *) Heiner Géza: Hodoške evangeličanske gmajne história, Spisao Heiner Geza hodoški duhovnik, Duševni list, Murska Sobota 1936, v nadaljevanjih (Heiner) 193
