Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
seno. Letno so ga ponavadi več vagonov prodali na tržišču, zato je postavitev mostne tehtnice postala nujnost.95 Svet je sklenil, da je potrebno vloge za izgradnjo vage - izhajajoč iz dejstva, da člani slovenščine niso obvladali - pripraviti v slovenskem jeziku, saj jih bo oblast pripravljena sprejeti le v tem primeru. Z enakim problemom so se ubadali tudi na sejah 24. in 25. maja, kjer so sprejeli odločitev v zvezi s prevodi. Vas je tedaj med drugimi dobila novo občinsko zgradbo, zato je svet na omenjenih sejah sprejel odločitev tudi o stroških najema.96 Most na Krki so začeli graditi leta 1925. Po mnenju članov hodoškega sveta bi polovico stroškov moral zagotoviti Krplivnik, toda ta je to zavrnil. V zvezi s tedanjimi razmerami lahko omenimo, da so v predmetnem obdobju v vseh madžarskih zapisnikih ime naselja Kapornak dosledno zapisovali v slovenski obliki Krplivnik.97 Leta 1927 je svet odločal o nadomestilih, ki so jih bili zavezani plačati gostilničarji na območju občine. V skladu z odločitvijo je moral vsak gostilničar po vsakem prodanem hektolitru piva plačati 10 dinarjev, za enako količino vina pa 5 dinarjev. Zavezanci za plačilo so bili trije gostilničarji in sicer Mátyás Skalics, Sándor Jónás in Elek Ábrahám. Na isti seji so predstavniki sprejeli tudi odločitev, da je vsak, ki je prodajal, moral po vsaki prodani svinji plačati 5 dinarjev in po vsakem prodanem govedu 10 dinarjev.98 99 Leta 1926 so madžarske in jugoslovanske oblasti začeli z dogovorom za ureditev prometa v obmejnem območju. V okviru pogajanj so se dotaknili dvolastništva, vprašanja prehoda meje in prometnih ugodnosti v 15 kilometrskem obmejnem pasu. V predmetnih zadevah, ki so na vsak način zadevali tudi prebivalce Hodoša, je prišlo do določenega napredka, toda do bistvenega napredka pride šele dve leti pozneje, leta 1928. Tedaj je pristojna meddržavna komisija kategorizirala mesta za prehod meje, mejne prehode oziroma označene trase cest. V skladu s to kategorizacijo so na območju Hodoša določili tri mesta za prehod meje. Hodoš-Kotormhny in Hodoš- Dávidháza (železniški prehod) sta bili uvrščeni v prvo in drugo kategorijo, kar je pomenilo, da je na omenjenih mestih lahko vsak imetnik potnega lista prestopil mejo in prevažal blago oziroma so mejo s prepustnico lahko prestopili vsi tisti, ki so stanovali v 10 kilometrskem obmejnem pasu. Prehod Hodoš-Szalafo so uvrstili v III. kategorijo in so prek tega prehoda lahko hodili dvolastniki. V primeru Krplivnika so določili dva prehoda III. kategorije (torej za dvolastnike) in sicer v navezi s Kerco in s Szomorócem." Toda leta 1930 sta dejansko delovala, kot to izhaja tudi iz časopisnega članka, le prehod Hodoš-Kotormhny in Krplivnik- Kerca.100 Med dvema vojnama - kot izhaja iz nekaterih spominov - so številne družine s Hodoša in Krplivnika imele redne stike s sorodniki, prijatelji, ki so živeli na madžarski strani meje. V tistih 95) Mörszka Krajina - Muravidék. 12. aprila. 1925 Markišavci. Letnik I., 14. 96) Zapisnik občine Hodoš; seja z dne 26. junija 1925 97) Zapisnik občine Hodoš; seja z dne 25. julija 1925 98) Zapisnik občine Hodoš; seja z dne 5. decembra 1926 99) Népújság. 3. marcal929. Murska Sobota. Letnik IV., 9. 100) Muravidék.29. junija 1930. Murska Sobota. Letnik IX., 6. 157
