Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
časih so tudi vaščani sosednjih naselij z madžarske strani hodili k bogoslužju na Hodoš (kamor so spadali pred določitvijo trianonske meje) in za sam prehod meje je zadostoval že navaden dokument oziroma dovoljenje. Toda splošno znano je, da so v številnih primerih mejno črto prestopili tudi tam, kjer to ne bi smeli. Gre za številne primere tihotapljenja, ko je veliko njih iz vasi tihotapilo tobak, vžigalice, sol, cigarete itd., in ker je bilo omenjeno blago pod državnim monopolom, je bil legalen vnos v državo izjemno omejen. Domnevno je marsikoga pri teh „prizadevanjih” doletela smrt, v kolikor so jih obmejni stražarji ulovili bodisi pri ilegalnem prestopu meje bodisi pri tihotapljenju.101 V cerkev na Kerci pa so Krplivničani baje lahko hodili brez kakršnih koli dokumentov in tam so se redno srečevali z okoliškimi znanci in ljudmi iz Szomoróca. Še s kravjo vprego so lahko šli prek, saj je tako Krplivnik kot Domafölde s Szomorócom povezovala neposredna poljska pot.102 S stališča ljudi Őrséga je omembe vreden dosežek, da so Hodošani poleti 1928 na ljubljansko gospodarsko razstavo poslali več izdelkov domače obrti, ki so zbudili veliko zanimanje prisotnega občinstva. Po nekaterih podatkih bi naj prejeli številna naročila za določene izdelke.103 Na dejavnost domače obrti je po mnenju nekaterih vplivalo tudi dejstvo, da so v predmetnem obdobju organizirali številna predavanja na to temo in to predvsem v madžarskem jeziku, katerih se je udeležilo več kot 150 gospodarjev in ti so s tem pridobili pomembne informacije, ideje.104 Po izvedbi upravne reforme leta 1928 je Hodoš v mursko soboškem upravnem okraju naveden kot samostojna izpostava, h kateri so spadala tri naselja: Hodoš, Krplivnik in Šalovci s pretežno slovenskim prebivalstvom.105 Štiri leta pozneje, 1932 je na območju celotne države prišlo do ponovne reorganizacije uprave in v skladu s to bi vsaka občina, razen nekaterih izjem, morala imeti vsaj dva tisoč prebivalcev. Hodoš je tedaj izgubil svojo samostojnost in je bil skupaj s Krplivnikom priključen k Šalovcem. Hodoš je tedaj imel 471, Krplivnik pa 250 prebivalcev.106 S stališča madžarske manjšine je pomemben dogodek januarja 1931 predstavljal obisk glavarja dravske banovine dr. Draga Marušiča, ki je ob tej priliki obiskal tudi Hodoš. Njegova naloga je bila med drugim tudi preveriti „razvoj narodne zavesti” (mišljena je jugoslovanska zavest). Iz njegovega poročila izhaja, da je bil s stanjem zadovoljen, saj so Madžari po njegovem mnenju lojalni do države. Podali so celo izjavo o lojalnosti državi in kralju. V imenu prebivalcev Hodoša in Krplivnika je visokega gosta pozdravil učitelj Aladár Vértes. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da so take vrste nastopi bili rezultat politike manipuliranja oblasti in po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskega mnenja madžarskih prebivalcev. Starejši občani Hodoša se spominjajo, da so leta 1938 na Hodošu postavili t.i. Lutarjev parni mlin in žago. Obrat je proizvajal tudi elektriko, s katero so med drugim načrtovali tudi elektrifikacijo vasi. Obrat je deloval do konca druge svetovne vojne, ko je nova oblast - v okoliščinah, ki 101) Intervju avtorja z Ernőjem Eöryjem in Ferencem Könyejem (tonski posnetek hrani ZKMN) 102) Intervju s Péterjem Lukácsom (v lasti ZKMN) 103) Muravidék. 2. septembra 1928. Murska Sobota.Letnik VII.,36. 104) Muravidék. 27. januarja 1929. Murska Sobota. Letnik Vlil., 4. 105) Muravidék, 22. januarja 1928. Murska Sobota. Letnik VIL, 4. 106) Murska Krajina,.5. februarja 1933 Murska Sobota. Letnik II., 6. 158
