Benczik Gyula et al.: Hodos és Kapornak története (Lendva, 2005)
Göncz László: A dualizmus korától a 20. század végéig
ženski, da konča tečaj za porodničarke v Szombathelyu, saj bo ta po njihovem mnenju pripravljena dela opravljati tudi za nižjo plačo.90 Tudi v poznejših obdobjih je občinski svet večkrat razpravljal o problemih, ki so izvirali iz nepoznavanja slovenskega jezika. Na eni izmed sej sveta (konec 1926) so na primer plačo občinskega sodnika Lajosa Dancsa zvišali za 300 kron z namenom, da ta sredstva nameni za prevode dopisov v madžarski oziroma slovenski jezik.91 Na političnem področju je omembe vreden dogodek v območju predstavljal v začetku leta 1923 ustanovljena Enotna prekmurska stranka pod vodstvom Štefana Kuharja, katere krajevni odbori so se - med okoliškimi vasmi med prvimi - ustanovili tudi na Hodošu in Krplivniku. Predsednik krajevnega odbora na Hodošu je postal evangeličanski duhovnik Géza Heiner, na Krplivniku pa Sándor Dávid.92 Omenjena stranka v svojem političnem programu - med drugimi - opozarja na pomanjkljivosti v izvršnih organih za zemljiško reformo in poudarja pomembnost ustanovitve različnih društev za spodbujanje gospodarskega razvoja in ustanovitev gospodarskih zbornic, ki bi zastopale interese drobnega gospodarstva. Stranka je odločno vztrajala pri tem, da bi lahko novonastalo mejo na vsak način prestopili na Hodošu oziroma da bi v vsakem primeru zagotovili možnost prehoda. Krajevni odbor Enotne prekmurske stranke je vsekakor pripomogel k temu, da je stranka na volitvah v narodno skupščino 18. marca 1923 (ker so volili tudi prebivalci Krplivnika) prejela sorazmerno več glasov na Hodošu kot v madžarskih vaseh na območju Lendave.Od 666 volilnih upravičencev je svoj glas oddalo 336 in večina njih - skupaj 116 - je svoj glas oddala za kandidata Enotna prekmurska stranka. Omenimo naj, da je Narodna stranka, ki je nastopala z imenom Korošca in Klekla in ki je zagovarjala katoliška načela, na Hodošu prejela vsega 16 glasov saj so tukaj evangeličani bili v večini. Tudi Radičeva stranka, ki je zagovarjala hrvaška narodna načela, je na volitvah prejela 110 glasov, kar ni presenetljivo, saj so bili Radiči med madžarskimi prebivalci ob Muri dobro zapisani. Slednji pojav je mogoče utemeljevati s tem, da so v nasprotju z različnimi slovenskimi strankami - z izjemo Enotna prekmurska stranka, ki se je na goričkem delu zavzemala tudi za interese madžarske narodnosti in prejela pomemben delež glasov - pomurski Madžari rajši glasovali za stranko s hrvaškimi interesi, na kar je domnevno vplivalo tudi dejstvo, da so Radiči med volilno kampanjo izjavili, da bodo po zmagi podpirali ponovno priključitev pomurskih Madžarov k Madžarski.93 Na vlogo občinskega sodnika in predsednika skupščina Lajosa Dancsa - s ciljem olajšati finančno poslovanje občine - je svet na svoji seji z dne 26. aprila 1925 za občinskega notarja imenoval Jenőja Eőryja, za blagajnika Józsefa Kalamárja, za nadzornika pa Ferenca Ábraháma.94 V vaseh Őrséga, predvsem na Hodošu je v dvajsetih letih pomembni vir dohodka predstavljalo 90) Zapisnik občine Hodoš; seja z dne 17. oktobra 1922 91) Zapisnik občine Hodoš; seja z dne 5. decembra 1926 92) Mörszka Krajina - Muravidék (tednik) 28. januarja 1923, letnik I., 4. 93) Mörszka Krajina - Muravidék, 25. marca 1923. Markišavci, letnik II., 12. Kokolj, Miroslav: Prekmurski Slovenci 1919 - 1941. Pomurska založba Murska Sobota, 1984 (stran 192-194.) 94) Zapisnik občine Hodoš;seja z dne 26. aprila 1925 156
