Paksa Katalin - Németh István: Muravidéki magyar népzene (Budapest - Lendva, 2018)
A régió népzenéjéről
30 MURAVIDÉK! MAGYAR NEPZENE pa Slovenije. Kar zadeva število pripadnikov te skupnosti, so leta 1921 popisali 20 do 25.000 Madžarov, leta 1991 8500, leta 2002 pa le okoli 6500. Po prvi svetovni vojni so bili stiki z matično domovino za daljši čas, za obdobje štiridesetih let v celoti pretrgani, prestopanje meje pa je postalo možno šele v pozni Kádárjevi dobi, kar se je s spremembo družbenega sistema normaliziralo. To je seveda vplivalo tudi na raven ljudske kulture. Na Madžarskem je v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja potekalo intenzivno popisovanje ljudske glasbe. Temu dejstvu se npr. lahko zahvalimo za to, da so leta 1959 v IV. zvezku publikacije A Magyar Népzene Tára [Zbirka madžarske ljudske glasbe] objavili ljubezenske nagajivke iz stosedmih vasi v Žalski županiji, medtem ko s takratnega jugoslovanskega območja nekdanje županije niso objavili niti ene, saj tja ljudskih pesmi ni bilo mogoče iti popisovat. Posebna dovolilnica je bila potrebna že za vstop v »mejni pas«, tj. za približevanje obmejnim vasem na Madžarskem. Na Madžarskem so kmete prisilili k vstopu v proizvodne zadruge, kar je privedlo do korenitih sprememb v načinu življenja na vasi, in del prebivalstva, predvsem mladi, si je prizadeval najti delo v industrializiranih mestih. Kaže, da so prekmurski Madžari življenje v skupnosti in posledično tudi svojo ljudsko glasbo ohranili dalj časa. »Vedno smo bili skupaj. Velikokrat smo peli skozi celo vas,« je pripovedoval starejši pevec leta 1998. K ohranjanju izročila je prispevala tudi izoliranost pripadnikov manjšine. Toda način življenja se je spremenil tudi tukaj, življenjska raven pa je presegla raven na Madžarskem. Na naši zbirateljski poti leta 1998 je bilo naše prvo doživetje srečanje z bogastvom lokalnega narečja, gibčno muzikalnostjo in arhaičnostjo dvoglasnikov, pa tudi to, da nam je še uspelo najti prijateljske družbe, ki so znale peti skupaj, saj so to večkrat počele. Hkrati smo presenečeni ugotovili, da sta petje in pogovor z vaškimi ljudmi nemalokrat potekala v sodobnih, z napami opremljenih kuhinjah s toplo in hladno vodo in če se pevec česa ni ravno spomnil, je povprašal o tem svoje znance kar po telefonu. V majhnih vaseh na Madžarskem je tiste čase veljalo kaj takšnega za pravo redkost. Rezultate popisovanja v Prekmurju predstavljamo s pomočjo 210 notnih zapisov. Pri oblikovanju njihovega vrstnega reda smo upoštevali tako načela ljudske glasbe kot etnografska načela. Prvo skupino (1-61) opredeljuje petje pesmi ob različnih priložnostih, na čelo vseh pesmi pa smo jih uvrstili zato, ker velja za prekmursko svojevrstnost, daje delež tovrstnih pesmi sorazmerno večji od deleža pesmi, ki niso vezane na priložnosti. Priložnostne pesmi Pesmi, ki se navezujejo na praznike (1-26) V starem kmečkem svetu so merili čas na osnovi t. i. prazničnih dni. Praznični dnevi so bili skozi celo leto, vendar pa jih je bilo v Prekmurju, podobno kot v drugih pokrajinah, največ v zimskem obdobju, ko obdelovanje zemlje miruje.
