Paksa Katalin - Németh István: Muravidéki magyar népzene (Budapest - Lendva, 2018)
A régió népzenéjéről
oddaljene madžarske mikroregije, predstavlja tudi dediščino Prekmuija, na katero so imele rahel vpliv tudi druge jezikovne sredine. V nasprotni smeri, v ljudski glasbi prekmurske slovenske in medžimurske hrvaške skupnosti, pa je možno zaznati intenzivnejši madžarski vpliv. Sosednji narodi so na napeve ljudskih pesmi Madžarov, ki so živeli ob Muri, in tudi ljudskih pesmi drugih madžarskih pokrajin, občasno tvorili besedila v slovanskih jezikih, kar je bila samoumevna posledica tisočletnega sobivanja v Kraljevini Ogrski. Veličastna zbirka, ki sta jo pripravila Katalin Paksa in István Németh, postavlja spomenik tudi maloštevilnim, toda nedvomno dragocenim raziskovalcem, ki so bodisi priložnostno bodisi več desetletij vidno delovali na področju odkrivanja in ohranjanja madžarske ljudske glasbe v pokrajini ob Muri. Obdobje jugoslovansko-madžarske hladne vojne ni bilo naklonjeno popisovanju ljudskih pesmi v Prekmuiju, kasneje, in sicer od šestdesetih let 20. stoletja naprej, pa je opravljalo to pomembno delo najprej nekaj strokovnjakov iz Vojvodine, kmalu potem pa tudi več strokovnjakov iz matične domovine. Brez težnje k popolnosti je treba omeniti Károlya Horvátha starejšega, ki je bil 30 let, od leta 1968 pa do svoje smrti leta 1998, pomemben popisovalec, izdajatelj, vzgojitelj in promotor zakladnice prekmurskih madžarskih ljudskih pesmi. V tem obdobju je vodil štiri skupine ljudskih pevcev, z njegovim imenom pa je povezana še prva, tudi strokovno priznana zbirka ljudskih pesmi. Po njegovi smrti je bil po njem poimenovan najprestižnejši festival prekmurske madžarske ljudske glasbe, na katerem je nemalokrat nastopilo 10 do 15 prekmurskih skupin in še ducat pevcev in skupin ljudskih pevcev z Madžarske, saj je bil organiziran kot regionalna prireditev v sklopu gibanja ljudskega petja Lajosa Vassa ali državnega ocenjevanja ljudske glasbe z nazivom KOTA. Plemenito poslanstvo svojega očeta še danes nadaljuje njegov sin, mlad mojster ljudske umetnosti Károly Horváth mlajši. Nekaj za pokrajino značilnih ljudskih običajev, ki so pomembni tudi z vidika ljudske glasbe, so že v šestdesetih letih 20. stoletja posneli medijski strokovnjaki iz Novega Sada, nekaj desetletij kasneje sta priznana avtorja pričujoče monografije že strokovno popisovala ljudske pesmi, čez nekaj časa pa sta tudi Pomurski madžarski radio in uredništvo madžarskega narodnostnega televizijskega programa pripravila dragocene posnetke in filme o ljudski glasbi te pokrajine, npr. v filmu o prekmurski madžarski gostiji. V preteklih letih je bilo v izvedbi prekmurskih madžarskih skupin ljudskih pevcev posnetih več zvočnih nosilcev z ljudskimi pesmimi iz naše zakladnice. Tudi pričujoča pomembna publikacija bo poslej za naše skupine ljudskih pevcev in vse zainteresirane vir, ki ga bo mogoče s pridom uporabljati v praksi. Avtorjema in pokroviteljem se iskreno zahvaljujem za to, da so vrednote izročila prekmurske madžarske ljudske glasbe, pomembnega čuvarja in oblikovalca naše narodne zavesti in pripadnosti, povezali v šopek, jih strokovno ovrednotili in objavili v monografski izdaji. Pričujoča zbirka je z vidika naše skupnosti z opravljenim delom vred pomembna vrednota in dokazilo, z vidika univerzalne zakladnice madžarske ljudske glasbe pa gre verjetno za umestitev enih od najmanjših, toda živahno lesketajočih in nepogrešljivih mozaičnih kamenčkov v enovito nacionalno zakladnico. László Göncz pisatelj, zgodovinar, državnozborski poslanec madžarske narodne skupnosti v Sloveniji 26_________________________________________________________MURA VIDÉKI MAGYAR NÉPZENE
