Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés iz Madžarske in izven meja. V tem obodbju je 64 avtorjev objavilo 86 študij. Revija bi lahko v prihodnosti sprejela oblikovanje foruma, kije potreben za literarno ustvarjanje v delavnicah. Pomembno vlogo pa bi lahko imela tudi pri povečevanju števila bralcev. Dvojezične občinske revije Dvojezične (slovensko-madžarske) občinske revije na narodnostno mešanem področju prinašajo aktualne informacije in jih brezplačno dobi vsako gospodinjstvo. Časopis Lendavske novice - Lendvai Híradó, ki izhaja v občini Lendava, ni zanimiv samo zaradi dvojezičnosti v že običajnem pomenu (50-50%), kot tudi Brazde - Barázdák iz občine Dobrovnik ter informativni list Lipnica iz občine Moravske Toplice, pa Novice Stražne pokrajine - Őrségi Híradó občine Hodoš, ampak zaradi izvirnosti člankov, kjer je sporočilnost na prvem mestu. Po posameznih člankih sledi kratek povzetek v drugem jeziku, prispevke, ki so namenjeni vsemu bralstvu, pa objavijo v obeh jezikih. Pred Lendavskimi novicami - Lendvai Híradó, ki sojih ustanovili 1. 1998, je podobno poslanstvo opravljala občinska publikacija Informacije- Információk, kije izhajala v času pred spremembo sistema in je objavljala novice o občinskih zadevah. V tej obliki še ni bila pravi občinski časopis. Brazde so začele izjahati 1. 1999, Lipnica pa 1995, Novice Stražne pokrajine 1.2000 brez česar koli pred njimi. Vsi štirje občinski listi izhajajo z barvnimi platnicami in z barvnimi stranmi. Občinski listi objavljajo informacije o nastopih županov, o rezultatih dela občinskih svetov in poročajo o dejavnostih, gospodarskih, kulturnih in drugih uspehih občine. Temo predstavlja tudi uspešno sodelovanje občin z drugimi občinami, z naselji onstran meje in z regijami. Bralstvo občinskih listov je zelo široko. Postalo je nujno, da madžarska narodnost, odklanjajoč zgodovinsko izoblikovano samoomejevanje in pretirano previdnost, ustvari duhovno in duševno ozadje, kjer bo s pomočjo vseh Madžarov sprejela odgovornost pri oblikovanju lastne usode. V Sloveniji so po spremembi sistema 1. 1993 ustanovili Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti kot samostojen madžarski zavod, ki izdaja medije za madžarsko pisano besedo in ki naredi vse, da obrani novinarsko avtonomijo, svobodo govora, sklicujoč se na temeljni kamen demokracije. Madžari v Prekmurju oziroma v Sloveniji, predvsem po priključitvi Evropski uniji 1. 2004, z upanjem gledajo v prihodnost, saj imajo možnosti tudi za razvoj tiskanih madžarskih medijev, ki bodo kmalu beležili polstoletno tradicijo. 407
