Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés V. 1. 2. Narodnostne knjižnice Knjižnice z narodnostnim programom V Sloveniji je bralcem na voljo blizu 120.000 madžarskih knjig. Glede na število prebivalcev pride na vsakega prebivalca približno 10 madžarskih knjig. Slovenska ustava madžarski narodni skupnosti zagotavlja posebne pravice, na osnovi katerih imajo narodnostne oziroma druge knjižnice tudi narodnostni program. To je osnovni pogoj delovanja Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, Knjižnice Lendava- Könyvtár Lendva ter knjižnic dvojezičnih osnovnih šol in Dvojezične srednje šole v Lendavi. Madžarsko oziroma narodnostno knjižničarstvo v Sloveniji temelji na načelu pozitivne diskriminacije. V multikulturnem (slovenskomadžarskem) okolju v Sloveniji morajo biti narodnostne knjižnice prilagodljive, hkrati pa se morajo obnašati partnersko do knjižnic in kulturnih ustanov na Madžarskem, s katerimi sodelujejo. Knjige v narodnostnih knjižnicah so vnešene v integriran slovenski računalniški on-line knjižnični, bibliografski in storitveni sistem COBISS in jih lahko poiščemo znotraj virtualnega sistema. Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti ne deluje na narodnostno mešanem področju, toda kot pokrajinska knjižnica ima 28000 madžarskih dokumentov in več sto kosov avdiovizualnega gradiva. Dvojezična Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva ima 32000 madžarskih dokumentov (po statističnih podatkih iz 1. 2004) in 64 različnih madžarskih revij. V prihodnosti bi morali ustanoviti društvo madžarskih knjižničarjev v Sloveniji, v okviru katerega bi lahko enotno delovali, organizirali konference, izražali svoja stališča, lahko bi se prijavljali na natečaje in vzpostavili tesnejše sodelovanje z madžarskimi knjižnicami in knjižničarskimi društvi izven meja. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Narodnostne knjižnice niso čisto brez predzgodovine, kljub temu, da so v Prekmurju v primerjavi z drugimi slovenskimi knjižnicami začele delovati in opravljati svoje poslanstvo razmeroma pozno. V Murski Soboti so društvene knjižnice ustanovili po 1.1899. Ustanovilo jih je kulturno društvo Železne županije. Društvene knjižnice so lahko obiskovali le člani društva in imele so madžarski krog bralcev. Leta 1906 so odprli Knjižnico gospodarjev, nato še knjižnico soboškega Kazinoja. Na začetku 20. stoletja v Murski Soboti še ni bilo javnih knjižnic. Ustanovili so društeno knjižnico Meščanskega kroga, ki je delovala do 1929. Leta 1920 so ustanovili Ljudsko knjižnico, katere gradivo je 1. 1923 prevzelo društvo Sokol. Študijska knjižnica v Murski Soboti je bila ustanovljena 1. 1955,1. 408
