Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés po 1. 2000, torej opravlja pomembno dejavnost na področju mišljenja znotraj soodvisnega sistema narodne zavesti, skupnostne usode in vsemadžarstva. Klopotec (Kelepelő), madžarski časopis za otroke v Sloveniji Prva številka madžarskega časopisa za otroke v Sloveniji Klopotec/Kelepelő je izšla 1. 1993 v izdaji Zavoda za informiranje madžarske narodnosti. Otroški časopisje zapolnjeval štirideset let trajajočo praznino, saj so do njegovega izida madžarski otroci v Prekmurju lahko prebirali samo vojvodinske otroške revije in revije iz Madžarske. Otroški časopis je nastal iz volje in moči uredništva Népújsága in se uveljavil kot nova iniciativa na področju narodnostnega tiska. Na začetku je izhajal vsake tri mesece, glavna urednica je bila Judita Csuka-Zágorec, nasledil jo je Lajos Bence. Platnici ter strani na sredini so bile barvne. Časopisje otrokom na dvajsetih straneh nudil veliko zanimivega branja. Imel je stalne ter priložnostne rubrike in tematske strani. Leta 1996 je prenehal izhajati, ker osnovne šole niso več kazale volje za širjenje časopisa in organiziranje predplačila. Klopotec je bil namenjen otrokom od prvega do osmega razreda osnovne šole in je zadovoljeval njihove bralne potrebe. Branje Klopotca je vzpodbujalo zanimanje otrok za otroško in mladinsko literaturo. Z vidika zgodovine tiska je nastal v prostoru brez tradicije in postal pomemben. Financiranje bil z razpisi. Leta 1997 gaje zamenjala mladiska priloga Népújsága z naslovom IFI. Na začetku je izšla štirikrat, od 1. 2000 pa izide 10 številk letno. Brali sojo in jo berejo tudi srednješolci. Stroške pokrivajo s pomočjo razpisnih sredstev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Koledar (Naptár), letopis Madžarov v Sloveniji Koledarje bil prvič tiskan 1. 1960 in je bil še najbolj podoben slovenskemu Zadružnemu koledarju, kije izhajal v Prekmurju. Koledar ima v Prekmurju več kot štiridesetletno tradicijo. Odprl je možnost tudi za objavo znanstvenih člankov. Koncept koledarja se ni spremenil vse do danes, je pa preživel več razvoj n i h obdobij. Največ sprememb so doživeli naslov in podnaslov ter ovitek publikacije. V šestdesetih je uredniški odbor Koledarja večkrat omenil, da se soočajo s pomanjkanjem strokovnjakov in je zaradi pomanjkanja strokovnih člankov publikacija postala čedalje bolj literarna. V sedemdesetih je njeno urejanje prevzel Sándor Szúnyogh in je letopis Koledar s podnaslovom označil za revijo. Izoblikovala seje tudi uredniška garda periodike, vsebinsko je strnila najpomembnejše dogodke v letu, na drugi strani pa je publikacija postala literarna revija. V osemdesetih so uvedli novo rubriko, koledar dogodkov, kije bila kronika dogodkov v zvezi z madžarsko narodnostjo, 404
