Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Lendva, 2006)
V. Szlovén, német és angol nyelvű összegzés
Szlovén, német és angol nyelvű összegzés Raziskave na začetku sedemdesetih let so ugotovile, da v časopisu niso zastopani vsi kraji in se objavljene novice ne razporejajo v enakem razmerju. Da bi izboljšali jezikovno raven časopisa so lektorji za novinarje predlagali jezikovna izpopolnjevanja. Népújság je 1. 1971 imel že 1520 naročnikov, po 1. 1975 pa seje časopis začel hitro razvijati. S povprečnega obsega 4,4 strani 1. 1974 seje v 1. 1977 obseg dvignil na 7,7 strani. Aktualnosti in učinkovitosti informiranja pa vendarle ni bilo mogoče primerjati s tedanjim sorodnim slovenskim časopisom Vestnik, saj je Népújság precej zaostajal za njim. Leta 1972 se je uredništvo Népújsága iz Murske Sobote preselilo v Lendavo, v bližino baze madžarstva. Do 1. 1977 je število naročnikov zraslo na 1750. Narodnostni časopisje bil ustanovljen s pomočjo državnih organov (Socialistična zveza delovenga ljudstva) in podpiran od države - predvsem pred spremembo sistema je veljal za „ideološko” zavezan časopis. Od 1967. do 1993. je sodil k uredništvu Pomurskega vestnika oziroma v okvir na novo ustanovljenega Podjetja za informiranje v Murski Soboti. Uredniki v tem obdobju so bili Sándor Varga, Zsuzsanna Koncz Báti in Ella Pivar. Ob 20. obletnici ustanovitve časopisa gaje 1. 1976 za ohranjanje bratstva in enotnosti, za njegovo pozitivno vlogo v družbenem in političnem življenju predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval z redom zasluge za narodnost s Srebrno zvezdo. V osemdesetih seje obseg Népújsága s štirih strani povečal na osem. Leta 1984 je bilo 2030 naročnikov, 1. 1986 pa 2100. Po podatkih štetja prebivalstva je primerjava razmerja med naročniki in Madžari v Sloveniji pokazala, daje na vsakih 4,5 prebivalcev pripadel izvod časopisa oziroma Népújság je dobivala skoraj vsaka madžarska družina. Tudi vsebina in družbene smernice časopisa so se ujemale z ostalimi slovenskimi časopisi. Po vsebinskem konceptu je objavljal večinoma poročila in analitično kritiko, glose ali eseja pa skoraj ni bilo. Najboljši so bili članki, ki so se ukvarjali s kulturo. Časopisje izpolnjeval družbene smernice „samoupravnega socializma” kot tudi slovenski časopis Vestnik, v čigar organizacijsko okrilje je tudi sodil. V Sloveniji je bil Népújság po drugi svetovni vojni edini tiskani medij in kot narodnostni časopisje imel monopolni položaj. (Ugotovitev velja tudi še za leta po 2000, razlika je le v tem, daje svet že v devetdesetih letih postal bolj odprt in da je pretok informacij med madžarsko manjšino v Sloveniji in Madžarsko po pridružitvi k Evropski uniji večji). Zaradi politične frazeologije in sterilne ideološke terminologije časopis v tem obdobju še ni bil kos zadostiti nalogi ohranjanja jezika. Toda zaradi njegovega informativnega značaja so novinarji obiskali vsa naselja narodnostno 402
