Király M. Jutka (szerk.): A muravidéki magyar nemzeti közösség érdekvédelmi szervezettségének negyven éve (Lendva, 2015)

Jutka M. Király: Štirideset let organiziranega delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti (zgodovinski pregled)

tiska, radijske in drugih informativnih dejavnosti ter o stikih z matično državo samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti odločale enakopravno s pristojnim zborom občinske skupščine.«

Z vidika aktivne družbene prisotnosti manjšinske skupnosti je bila bistvenega pomena statutarna določba, da pri zadevah, ki se tičejo narodnostne skupnosti, oziroma pri drugih pomembnih vprašanjih, niti najvišji občinski organ ne more sprejeti sklepa brez soglasja narodnostne skupnosti.

Interesni skupnosti sta postali legitimni upravni organ narodnosti. Ena njunih najpomembnejših nalog je bila organizacijska in materialna podpora dvojezičnega izobraževanja (prvi uspeh na tem področju je bil, da so s šolskim letom 1976/77 v 8 pomurskih srednjih šolah in na mariborski vzgojiteljski šoli morali omogočiti učenje madžarskega jezika, predmet pa so si dijaki lahko izbrali namesto tujega jezika), na drugem mestu je bilo izboljšanje položaja narodnostnih medijev (razvoj tednika Népújság in radija), temu pa sta sledila še razvoj knjižnične dejavnosti in krepitev odnosov z matičnim narodom. Na teh področjih je napredek bil opazen že v prvih letih delovanja.

Samoupravna interesna skupnost pa se - tudi v skladu z ustavnim določilom - ni ukvarjala z vprašanji, povezanimi z izboljšanjem gospodarskega položaja narodnostne skupnosti.

Poleg rezultatov in pozitivnega vpliva ustanovitve madžarskih interesnih skupnosti na večjo participacijo manjšine v družbi, so narodnostni politiki že po prvih nekaj letih javno izrazili tudi kritiko glede sodelovanja - in v ustavi predvidene enake pravice do odločanja - narodnostnih interesnih skupnosti z občinskimi, kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi,

interesnimi skupnostmi. Skupni sestanki so namreč bili zgolj formalnost, oziroma formalno izpolnjevanje ustavne pravice. Vodilni manjšinski politiki so si prizadevali, da bi sodelovanje dobilo jasnejšo vsebino in obliko, predvsem pri obravnavi vprašanj narodnostne kulture, pouka v jeziku manjšine in jezikovne enakopravnosti. Hkrati pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali ne bi bilo smiselno ustanoviti skupen organ, ki bi v obeh občinah, kjer živijo pripadniki manjšine, skrbel za enotno narodnostno politiko in imel tudi izvršno pravico. Interesi madžarske skupnosti v Pomurju so namreč enotni in se ne morejo deliti po občinah.

Ustanovitev narodnostnih interesnih skupnosti leta 1975 je z vidika manjšinske politike in manjšinskega varstva pomenila edinstven proces tudi v širšem geografskem območju. V nekdanji Jugoslaviji se je organiziranost manjšinskih skupnosti samo v Sloveniji razvila na takšo raven, da so narodnostne interesne skupnosti za prosveto in kulturo postale legitimni upravni organi narodnosti.

Na področju ohranjanja tradicije, kulture in maternega jezika je interesna skupnost postala izredno pomemben, pravzaprav nepogrešljiv dejavnik. Na narodnostno mešanem območju so se na pobudo interesne skupnosti ponovno ustanovila kulturna društva - negovalci ljudske tradicije in običajev. Kot smo že omenili, je v okviru skupnosti potekala tudi organizacija in strokovno vodenje ljubiteljske kulturne dejavnosti, organizacija obiskov gledaliških predstav, literarnih in drugih prireditev.

Do prvih kadrovskih okrepitev narodnostnih organizacij je prišlo leta 1978, ko so zaposlili prve poklicne sekretarje. V Lendavi je funkcijo prevzel Ferenc Fehér, v Murski Soboti pa József Vörös. Pred17