Király M. Jutka (szerk.): A muravidéki magyar nemzeti közösség érdekvédelmi szervezettségének negyven éve (Lendva, 2015)
Jutka M. Király: Štirideset let organiziranega delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti (zgodovinski pregled)
sednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti občine Lendava je leta 1978 postal Sándor Varga, občine Murska Sobota pa Jenő Kósa.Predsednik koordinacijskega odbora obeh interesnih skupnosti je bil Ernő Eőry iz Murske Sobote. Notranja organizacijska struktura interesnih skupnosti pa je bila odvisna tudi od njunih dejanskih aktivnosti. Tako so ustanovili več odborov, kot so vzgojno-izobraževalni, kulturni, informativni, odbor za stike z matičnim narodom, kasneje pa še založniški. Na delegatskih volitvah leta 1982 je bil za predsednika skupščine Samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti občine Lendava izvoljen László Ivánec, na čelo murskosoboške interesne skupnosti pa Miklós Fehér. Na položaj predsednika koordinacijskega odbora so - po rotacijskem sistemu - imenovali Sándorja Vargo iz Lendave. Analiza učinkovitosti takratnih interesnih skupnosti kaže, da so, bolj kot na lokalni ravni, bili veliko bolj uspešni pri pogovorih z najvišjimi državnimi organi. Krajevni občinski organi in organizacije so madžarske interesne skupnosti kot enakovredne partnerje sprejemali z veliko manj simpatije od najvišjega republiškega vodstva. Nekatere skrajne skupine večinskega lokalnega prebivalstva so namreč v pravicah manjšine videle nevarnost madžarizacije Pomurja, za kar pa ni bilo nobene realne osnove. Po volitvah leta 1986 je predsedovanje Samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti občine Lendave prevzela Mária Pozsonec, v občini Murska Sobota pa je funkcijo zasedel István Molnár. Leta 1986 je sekretar interesne skupnosti v Lendavi postal László Göncz. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je postalo vedno bolj očitno, da bo v Jugoslaviji prišlo do spremembe družbenega sistema, posledično pa tudi do preoblikovanja, oziroma ukinitve sistema interesnih skupnosti. Proces pa se je narodnostnih interesnih skupnosti dotaknil le posredno, saj so manjšinske organizacije že prej v delovanje poskušale vnesti določene spremembe, ki so jih približale dejanskim potrebam narodnostnih skupnosti. Leta 1988 je prišlo do spremembe Ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, a so določila narodnostne zakonodaje ostala nespremenjena. Leto zatem, ob spremembi ustave v Sloveniji, pa je vprašanje narodnostnih pravic postalo eno izmed bistvenih zakonodajnih vrašanj. V skladu z ustavnimi spremembami leta 1989 so v Sloveniji ukinili samoupravne interesne skupnosti, vendar pa se ukrep ni nanašal na narodnostne interesne skupnosti. Omenjene ustavne spremembe so izpolnile zahtevo manjšine po tem, da bi njene legitimno izvoljene organizacije lahko - poleg že obstoječih pristojnosti - neposredno vplivale tudi na gospodarska vprašanja, kadrovsko politiko in stike z matičnim narodom. Na osnovi tega narodnostnih organizacij tudi ni bilo potrebno več opisovati s pridevniki »za prosveto in kulturo«, saj so narodne skupnosti, glede posebnih, z ustavo opredeljenih pravic, pridobile polno pristojnost. V skladu z ustavnimi spremembami sta skupščini lendavske in murskosoboške samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti sprejeli sklep o preoblikovanju narodnostnih interesnih skupnosti. 17. januarja 1990 so na skupni seji ustanovili Pomursko madžarsko narodno samoupravno skupnost (PPNSS) in dve občinski (okrajni) madžarski narodni samoupravni skupnosti. 18
