Urisk Erzsébet: A viaszolt hímes tojás készítése a Muravidéken - Hogy ne menjen feledésbe 1. (Lendva, 2017)

Kazalo

Okraševanje jajc v Prekmurju

Velikonočna jajca so poleg prekmurskih Madžarov oziroma prebivalcev zgodovinske pokrajine Heteš okraševali v skoraj vsaki družini v Prekmurju. Zelo razširjene so bile tehnika barvanja s čebulnimi olupki, batik tehnika in praskanje oziroma škrabanje. Spretnejše posameznice (ali posamezniki) so svojo dejavnost razširile tudi za potrebe tistih, ki niso bili dovolj ročno spretni, posebej pri tehnikah risanja z voskom in praskanja po površini jajca.

Glede na ohranjene remenke, remenice, ki jih hranimo v Pomurskem muzeju Murska Sobota, izvirajo tovrstni izdelki ljudske umetnosti iz naslednjih vasi (to ne pomeni, da drugje ni bilo posameznic ali posameznikov, ki so krasili): Filovci, Murska Sobota, Murski Črnci, Lipovci, Prosenjakovci, Kukeč, Brezovci, Motovilci in Bogojina. V literaturi so omenjene tudi vasi: Kuzma, Pertoča, Tišina, Beltinci, Domanjševci in Predanovci.

Najpogostejša stara tehnika okraševanja velikonočnih jajc v Prekmurju je barvanje s čebulnimi olupki - predvsem zaradi preprostega načina dela in dostopnega materiala. Po drugi svetovni vojni je okraševanje velikonočnih jajc postalo tudi moško delo, ne več samo žensko, predvsem je bilo tako med obema svetovnima vojnama, ko se je pojavila tehnika barvanja z mizarskimi lužili in praskanja ter poslikave velikonočnih jajc.

Poleg, verjetno starejše krasilne batik tehnike, je bila razširjena tudi tehnika praskanja vzorca z ostrim rezilom po površini, kjer je bila že nanesena barva. Tehniko škrabanja naj bi na Goričko prinesel Rom s Pertoče. S to tehniko so leta 1937 že okraševali velikonočna jajca pri družini Rajsar v Motovilcih, čeprav so pred tem okraševali jajca z nanašanjem voska. Najprej so bila to polna jajca, v šestdesetih letih 20. stoletja, ko so prišla prva naročila izdelave za muzeje, so začeli jajca predhodno izpihovati. Najstarejše in dobro ohranjeno velikonočno jajce, ki ga hranimo v našem muzeju, je iz leta 1937 iz Motovilcev, v praskani tehniki, vijolične barve s cvetličnim motivom.

V slovenski literaturi sicer ni navedeno, vemo pa iz ustnih virov, da so v praskani tehniki okraševali velikonočna jajca tudi v Dobrovniku, Petišovcih, Kamovcih in Vidoncih. Danes je ta tehnika prisotna v Dobrovniku, Motovilcih, Veščici, pri Gradu, v Križevcih pri Ljutomeru. V marsikateri vasi v Pomurju pa posameznice in posamezniki za lastne potrebe in ob veliki noči zagotovo še okrašujejo jajca v manjših količinah.

9