Urisk Erzsébet: A viaszolt hímes tojás készítése a Muravidéken - Hogy ne menjen feledésbe 1. (Lendva, 2017)

Kazalo

Pomemben element, ki je danes skorajda zamrl, je pisanje verzov ali kratkih besedil na jajce, ki je bilo namenjeno podarjanju. V muzejski zbirki hranimo nemalo pisanic z letnico izdelave. Najpogosteje je bilo na okrašenem jajcu napisano Spomin od..., Spomin na veliko noč, Spomin iz Murske Sobote 1946, Vesela aleluja, vesele velikonočne praznike 1946, Vesela aleluja, darilo za veliko noč, Húsvéti emlék [velikonočni spomin]. Ker pa so mladi radi podarjali remenke v znak naklonjenosti, tudi zaljubljenosti, je znan verz Iz srčne ljubezni ti pisanko dam, ostani mi zvesta za zakonski stan. Pomembno je bilo ime osebe, kateri se je jajce podarilo, npr.: Tomažu za spomin, Vesele velikonočne praznike Jakob Stankecu, V spomin Emid od Anice, aleluja, Magduskának 1954 [Magdid 1954].

Danes je dejavnost presegla potrebe izdelovanja okrašenih jajc ob veliki noči. Prekmurska velikonočna jajca postajajo spominek, ki nas spominja na preteklo tradicijo, hkrati pa ostaja prepoznaven element slovenske dediščine. Dokaz za to so tudi posameznice in posamezniki, ki so vpisani v slovenski Register nesnovne dediščine kot izdelovalci prekmurskih remenk. Poleg Elizabete Urisk iz Dobrovnika tudi: Bernarda in Milan Merklin iz Motovilcev, Herman Rajsar iz Grada in Eva Tivadar iz Kamovcev.

Spoštovanje do prekmurske dediščine najprimerneje izkažemo tako, da okrašeno prekmursko remenko kupimo v izvornem okolju in jo podarimo za veliko noč. To naj bo prispevek posameznika k ohranjanju lokalnega rokodelskega znanja.

Jelka Pšajd, etnologinja, Pomurski muzej Murska Sobota

10