Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar nemzetiségi könyvtárak stratégiája és menedzsmentje (Pilisvörösvár - Kapca, 2012) (Pilisvörösvár - Kapca, 2012)
Povzetek v slovenskem jeziku
88 A szlovéniai magyar nemzetiségi könyvtárak stratégiája és menedzsmentje dejavnosti. Pri načrtovanju dela je treba predvideti posebno skrb za kultumojezikovne manjšine, marginalne skupine itd ... Za večkulturnost se mora odločiti vodstvo knjižnice, ker se samo od sebe zgolj z osebno zavzetostjo posameznih knjižničaijev ne more zgoditi. Postati mora ena od osnovnih sestavin strategije knjižnice. Osnovni dejavnik uspešne komunikacije in kooperacije je medsebojno spoštovanje ljudi različnih kultur, temelječe na pravilu »Nič o njih brez njih!« Potreben je holistični pristop, ker je treba za doseganje cilja brezpogojno upoštevati vse vidike večkulturnosti. Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti, katere program obsega tudi vsebine za madžarsko manjšino, mora ustvariti vse zgoraj omenjene pogoje in razmišljati v smeri večkulturnosti tudi v bodoče. Potrebuje strategijo za narodnostno knjižničarstvo. V osmem poglavju z naslovom Dvojezične šolske knjižnice v Pomurju in knjižnica Katedetre za madžarski jezik in literaturo Univerze v Mariboru avtorica opiše dejansko stanje dvojezičnih šolskih knjižnic v večkulturnem okolju, ki so se odločile za sožitje in povezovanje, za kulturni dialog med slovenskim in madžarskim jezikom in kulturo. Dvojezične šolske knjižnice osnovnih šol v Lendavi, Genterovcih, Dobrovniku in Prošenjekovcih ter knjižnica Dvojezične srednje šole Lendava imajo skupaj blizu 30 000 enot madžarskega gradiva in morajo biti odprte za dve kulturi in dva jezika, torej so dvosememe tako pri pouku kot pri razvijanju bralne kulture ter pri zbiranju gradiva. Morajo biti odprte, vendar tudi kritične do evropskih trendov v knjižničarstvu. Po analizi SWOT so prednosti omenjenih knjižnic v tem, da so pomembni integratorji med dvema kulturama in ohranjajo 50-letno dvojezično tradicijo tako v svojih knjižničnih zbirkah kot v svojih programih. Njihove pomanjkljivosti pa so, da še niso v celoti povezane v COBISS - spletni knjižnični integralni sistem. Njihova informatizacija ni enotna, je dvosmerna. Nekatere se vključujejo v COBISS integrativni knjižnični sistem, ki deluje na državnem nivoju, druge pa v sistem WIKNJ, ki ne deluje na državni ravni. Dvojezične šolske knjižnice imajo relativno malo sredstev za nakup raznolikega knjižničnega gradiva in nimajo specialne zbirke za izvajanje narodnostnega programa. Možnosti teh knjižnic vidi avtorica v hitrejši in boljši informatizaciji ter v uvajanju novih storitev, npr. bibliopedagoških ur (KIZ), preko katerih bi bilo mogoče posredovati več znanja iz madžarske literature, zgodovine ter kulture. Tudi te knjižnice bi morale dosledno izvajati narodnostni program, ki je dodatni program dvojezičnih knjižnic. Nevarnosti teh knjižnic vidi avtorica v tem, da se zmanjšuje število učencev, s tem tudi učencev madžarske narodnsoti, kar je hkrati demografski problem Občine Lendava. Ko učenci madžarske narodnosti iz skupine, kjer se učijo madžarski jezik kot materni jezik, preidejo v skupino, kjer se učijo madžarski jezik kot jezik okolja, sčasoma postanejo slabši bralci, kajti od njih zahtevajo manj kompetenc. To se kasneje odraža tudi v njihovi bralni kulturi. Na Univerzi Maribor deluje na Katedri za madžarski jezik in književnost knjižnica katedre, ki ima 6500 enot madžarskega gradiva, ki služi študentom madžarskega jezika in književnosti. Le-ti potrebujejo pri študiju madžarsko leposlovno in strokovno literaturo. Informatizacija omenjene visokošolske knjižnice je v teku, nalogo izvaja Miklošičeva knjižnica, ki deluje v okviru Univerze Maribor.
