Zágorec-Csuka Judit: A szlovéniai magyar nemzetiségi könyvtárak stratégiája és menedzsmentje (Pilisvörösvár - Kapca, 2012) (Pilisvörösvár - Kapca, 2012)
Povzetek v slovenskem jeziku
Povzetek v slovenskem jeziku 87 pomanjkljivosti, možnosti in nevarnosti Knjižnice Lendava. Glede na opravljeno analizo poda tudi pomembne prioritete strategije, s pomočjo katerih se lahko rešuje problematika knjižnice. Poda tudi naloge, možnosti, dejavnosti, ki omogočajo doseči zastavljene cilje. Strategija je le načrt, da bo stanje in delovanje knjižnice v prihodnosti boljše. V sedmem poglavju z naslovom Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota obravnava avtorica zgodovino regionalne knjižnice in analizira trenutno stanje (prednosti, pomanjkljivosti, možnosti in nevarnosti - analiza SWOT) knjižnice. Po analizi poda avtorica strateške smernice za odpravo pomanjkljivosti narodnostnega knjižničarstva v okvim regionalne knjižnice ter vizijo večkulturnosti v tem okolju. Le-ta je postala že svetovni trend in ima veliko dobrih atributov. Na začetku poglavja obravnava avtorica zgodovino madžarskih društvenih knjižnic v Murski Soboti od leta 1875 dalje vse do priključitve Prekmurja Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Pokrajinska in študijska knjižnica deluje kot regionalna knjižnica od leta 1973. Leta 2004 so zgradili novo stavbo knjižnice, ki ima bogato domoznansko gradivo in aktivno sodeluje z madžarskimi knjižnicami v županijah Zala in Vas na Madžarskem. Na podlagi reciprocitete izvaja mednarodno zamenjavo knjižničnega gradiva z Madžarsko. Oskrbuje porabske Slovence s slovenskim knjižnim gradivom. Največ sodeluje z regionalno knjižnico Berzsenyi Dániel iz Szombathelya, posebej na strokovnem področju, saj skupno ogranizirata mednarodne konference in strokovno spopolnjevanje narodnostnih knjižničarjev. Pokrajinska in študijska knjižnica ima dvojezične krajevne knjižnice na Goričkem v Prošenjakovcih/Pártosfalva, v Motvaijevcih/Szentlászló, Domanjševcih/Domonkosfa in na Hodošu/Hodos. Za madžarsko narodnost bi bil velik korak naprej, če bi omenjene dvojezične krajevne knjižnice dobile internetno povezavo, kajti to bi oživilo delovanje omenjenih knjižnic, ki so oddaljene od urbanih središč Prekmurja. Po analizi SWOT ima Pišk dobre pogoje za razvoj tako na državni kot na mednarodni ravni. Pomanjkljivost regionalne knjižnice pa je, da premalo koristi sredstva iz skladov Evropske unije in premalo sodeluje v evropskih projektih. Nima oddelka za hungariko, kjub temu da je bil ta načrtovan že pri gradnji nove knjižnice. Premalo je digitaliziranega madžarskega gradiva, čeprav je digitalizacija že svetovni trend. Možnosti regionalne knjižnice vidi avtorica v evropskih projektih, saj knjižnica uspešno uresničuje meddržavno sodelovanje, ki poteka že 50 let, torej ima na tem področju bogato tradicijo. Nevarnosti knjižnice so v tem, da nima dobro izdelane regionalne strategije, se premalo ukvarja z digitalizacijo regionalnega, tako slovenskega kot madžarskega gradiva. Madžarska narodnost na Goričkem je demografsko ogrožena (staranje ljudi, odseljevanje, vse manjša populacija učencev v osnovnih šolah itd.), in tudi zato je nujno krajevne knjižnice na Goričkem bolje opremiti ter zagotoviti ustrezno informatizacijo. Večkulturna knjižnica je uveljavljen pojem, kar je v prvi vrsti zasluga Sekcije za knjižnično službo večkulturnim populacijam pri IFLI. Njen dosežek je » Manifest o večkulturnih knjižnicah«, ki je zasnovan na treh osnovnih načelih (Nielsen, 2007). V večkulturne knjižnice se morajo preoblikovati vse vrste knjižnic, čeprav se običajno misli le na splošne knjižnice. Večkulturni servis ni neka posebna storitev knjižnice, ampak je integriran v temeljni program njene
