Bokor József (szerk.): Az anyanyelv a kétnyelvűségben - A Maribori Magyar Intézet kiadványai (Lendva - Maribor, 1999)
Kétnyelvűség és anyanyelvűség
lingvistike, ki so bila do nedavnega v ospredju, se pridružujejo spoznanja psiholingvistike o naravi in značilnostih razvoja govora v dveh jezikih ter spoznanja psihologije s koncepti in modeli analize spoznavnega razvoja človeka. Takšna usmeritev sloni na prepričanju, daje razumevanje učenja drugega jezika mogoče doseči le, če povežemo proučevanje produkta učenja (jezikoslovni oziroma sintaksični vidik) z raziskovanjem procesa učenja iz informacijsko-procesne perspektive (McLaughlin 1986). Ob upoštevanju povezanosti med čustvenimi in socialnimi dejavniki ter njihovega vpliva na učenje drugega jezika je Schumann (1978) razvil akulturacijski model usvajanja drugega jezika. Socialni dejavniki, kakor so obrazci družbene dominacije, integracijske strategije skupine, zaprtost, kohezija, kulturna (in)kongruenca, etc., kijih učenec internalizira kot socialno izkušnjo skupaj s čustvenimi dejavniki določajo, kakšno raven sporazumevalne sposobnosti v drugem jeziku bo posameznik dosegel. Socialna in psihološka distanca ali bližina delujeta na proces usvajanja drugega jezika: ’’učenec se bo naučil drugi jezik do tiste stopnje, do katere se akulturira” (Schumann 1978:29). Bistvena sestavina akulturacije pa je socialni in psihološki stik s skupino, katere jezik se človek uči. Za uspešno osvajanje drugega jezika je velikega pomena možnost neposrednega sporazumevanja z rojenimi govorci tega jezika. Temu dejstvu velja pripisati hiter stik z drugim jezikom pri otrocih v večjezičnih skupinah v vrtcih ali na ulici. V večjezičnih okoljih je mogoče učenje drugega jezika v razredu opreti na neposredno sporazumevanje z rojenimi govorci v okolju. Ob tem velja opozoriti na bistveno razliko med odraslimi in otrokom: odrasli si bolj prizadevajo, da bi se sporazumeli v naravnem okolju, in tudi zahteve, ki jih okolje postavlja pred njih so večje. Ker si otroci ne prizadevajo tako intenzivno za izmenjavo pomena, je lahko input za njih prelahek ali pretežek. To dejstvo velja imeti pred očmi, kadar gre za pouk v drugem jeziku na nižji stopnji: otroci se jezika ne “nalezejo”, kar je pokazala izkušnja pri programih potapljanja (submerzije), ko so bili otroci leta “izpostavljeni” drugemu jeziku (angleščini), pa niso razvili sposobnosti razumevanja ali rabe (Saville Troike 1978). Postavljena je hipoteza, da gre pri otrocih pri učenju drugega jezika za “ustvarjalni konstrukcijski proces” (creative construction proces - Krashen) - bolj za usvajanje jezika in manj za učenje - v katerem otroci postopoma rekonstruirajo pravila o povedih, ki so jim namenjene. Pri tem jih vodijo univerzalni vrojeni mehanizmi, zaradi katerih uporabljajo določene strategije pri organizaciji jezikovnega inputa, dokler nasprotje med jezikovnim sistemom, ki so mu izpostavljeni in njihovo jezikovno produkcijo ni razrešeno. Ta ustvarjalni konstrukcijski proces je tisto, kar otroci prenesejo (transferirajo) iz usvajanja materinščine, medtem ko je prenos - transfer skladenjskih vzorcev iz maternega jezika redek ali povsem nemogoč (Dulay & Burt 1974). Nekatere empirične raziskave so takšna predvidevanja potrdila: (Snow, Hoefnagel-Höhle 1978) longitudinalna raziskava učenja danskega jezika kot drugega jezika je pokazala, da odrasli in 12-15 let stari otroci v naravnem okolju hitreje osvojijo osnovno začetno znanje drugega jezika kakor 6-10 letniki, ki so jih dohiteli šele po enem letu in 3-5 letniki, ki po doseženi zmožnosti v drugem jeziku ob enaki časovni izpostavljenosti niso mogli dohiteti starejših otrok in odraslih. Vse skupine so v podobnem vrstnem redu osvajale posamezne morfološke in skladenjske strukture. Bolj so si bile podobne po preveč generaliziranem besednem redu, kakor po napakah tipa interference. Do podobnih ugotovitev je prišla Ervin Tripp (1974): devetletni rojeni govorci angleškega jezika so hitreje napredovali v francoščini, kakor mlajši. Njihovih napak ni bilo mogoče pripisati interferenci iz materinščine. Ugotovitve navajajo na hipotezo, da sta jezikovna izkušnja in starost kritični spremenljivki pri primerjavi strategij pri učenju materinščine in drugega jezika (Smith 1987). Ob tem velja opozoriti na potrebo po visoki kompetenci v drugem jeziku pri manjšinskih skupnostih ter na hkratno nevarnost za polnovreden razvoj njihove materinščine. Prednosti zgodnjega usvajanja 21
