Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
tri sveže obroke, poleg tega pa še vino, sladkarije in cigarete, otroci pa tudi pomaranče in čokolado.3 Zaradi premajhne kapacitete so taborišče v Veržeju 20. novembra 1956 zaprli ter še isti dan v gradu Bori pri Ptuju odprli novo in večje. V zvezi z datumom odprtja begunskega taborišča v Borlu moram omeniti, da je med poročilom Uprave državne varnosti in spomini Zoltána Martona, ki se je 4. novembra 1956 skupaj s celotno stotnijo vezistov iz vojašnice Zajda v bližini Lentija umaknil v Jugoslavijo, določeno protislovje. Zoltán Marton namreč o dnevih po 4. novembru, ko so prispeli v Jugoslavijo, trdi naslednje: »Najprej so nas odpeljali v grad Bori, kjer smo morali oddati tudi orožje in opremo, pustili so nam samo en radio.«4 V poročilu Uprave državne varnosti pa je zapisano, da so begunsko taborišče v Borlu ustanovili šele 20. novembra. Pri temje mogoče dvoje: ali se moti Zoltán Marton ali pa je napačno poročilo Uprave državne varnosti. Na prelomu let 1956 in 1957 so varovanje madžarsko-avstrijske meje dodatno okrepili. Posledica tega je bila, daje Jugoslavija ostala edina država, v kateri so si begunci lahko poiskali zatočišče. Januarja in februarja 1957 je v Jugoslavijo prišlo večje število madžarskih beguncev, za katere so ustanovili nove sprejemne centre in begunska taborišča. V prvih dveh mesecih leta 1957 so več begunskih centrov ustanovili tudi v Sloveniji. Tako so 14. januarja novo begunsko taborišče uredili v termalnem kopališču Radenci, tri dni pozneje so za begunce preuredili še dvorec Štatenberg, 28. januarja pa so zanje preuredili hotele še enega termalnega kopališča, tokrat v Rogaški Slatini.5 Tu so begunce namestili v dveh hotelih, in sicer v Beograjskem domu (danes Vila Golf) in Slatinskem domu (danes hotel Slatina).6 Ker so bila slovenska begunska taborišča, ustanovljena ob koncu leta 1956 in januarja 1957, urejena v turističnih objektih, so zaradi bližajoče turistične sezone njeni začasni stanovalci postali »moteči« dejavniki. O tej težavi so slovenski dnevniki pisali že januarja 1957: »Ob začetku turistične sezone - v aprilu - bodo nastopile še druge težave, ker bo treba dobiti nove objekte za razmestitev beguncev, v kolikor z mednarodno pomočjo ne bo izvršena evakuacija.« Članek je tudi poudarjal, da so do 28. januarja 1957 v Jugoslaviji: 3 Kovács Attila, Nečak Dušan. Režek Mateja. Brezigar Sara: Madžarska begunska problematika leta 1956 - primer Jugoslavije in Slovenije. 218-219. 4 Marton Zoltán: A híradós századdal '56-ban Jugoszláviába mentünk. 196. 5 SI AS 1931, RSNZ SRS, A-10-13/2, Letno poročilo DV RSNZ 1957, I. oddelek. 105. 6 Kovács Attila, Nečak Dušan, Režek Mateja, Brezigar Sara: Madžarska begunska problematika leta 1956 - primer Jugoslavije in Slovenije. 225. 80
