Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)

Tartalomjegyzék

TABELA 1: Begunska taborišča in sprejemni centri za madžarske begunce na ozemlju Slovenije, čas njihovega odprtja in zaprtja

Naselje

Odprto

Zaprto

Veržej

1. november 1956

20. november 1956

Bori

20. november 1956

3. april 1957

Radenci

14. januar 1957

1. april 1957

Štatenberg

17. januar 1957

1. april 1957

Rogaška Slatina

28. januar 1957

18. april 1957

Jelšingrad

18. februar 1957

17. maj 1957

Bizeljsko

28. februar 1957

avgust 1957

Brestanica

11. marec 1957

1. november 1957

Črnci na Apaškem polju (sprejemni center)

30. marec 1957

julij 1957

Murska Sobota (sprejemni center)

julij 1957

1. november 1957

Vir: Sl AS 1931, RSNZ SRS, A-10-13/2, Letno poročilo DV RSNZ 1957, I. oddelek. 105-106.

Prvo slovensko begunsko taborišče so uredili razmeroma blizu madžarske meje, v kraju Veržej, in sicer v t. i. Marijanišču.1 Tu so jugoslovanske oblasti namestile častnike obmejnega poveljništva (graničarje) in pripadnike ÁVH iz Letenya, Nagykanizse in Murakeresztúra, ter dva sekretarja partijskega odbora Madžarske delavske stranke (MDP) iz Nagykanizse in Letenya, ki so v strahu pred dogajanji na Madžarskem v Jugoslavijo zbežali 31. oktobra 1956. Dve osebi sta s seboj pripeljali tudi svoji družini.2 Skupine, nameščene v Veržeju, se spominjajo tudi tamkajšnji prebivalci. Po njihovih besedah so skupino beguncev sestavljali častniki in podčastniki, z njimi pa so bili tudi ženske in otroci. Za odhod so se najverjetneje odločili precej na hitro, saj so otroci in žene v Veržej prišli v pižamah. Eden med intervjuvanci, ki je govoril rusko, se je z njimi tudi večkrat pogovarjal. Po njegovem pripovedovanju so častniki in podčastniki ruski jezik zelo dobro obvladali, zaradi česar je sklepal, da se je ta skupina beguncev vojaško najbrž šolala v Sovjetski zvezi. Lokalni intervjuvanci so še povedali, da so jugoslovanske oblasti begunce sprejele kot goste. V domu, kamor so jih namestili, so vsak dan dobili

1 V Zavodu Marijanišče, ki so ga ustanovili salezijanci, je vse do nacionalizacije leta 1945 delovala šola - več o tem: http://marianum.sl/zgodovina-marijanisca (10. 9. 2016).

2 Arhiv Jugoslavije, 507 IX,, 75/111-1, 92. 7-10.

79