Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
navdušeno pozobali. Hrano so jim prinašali tudi številni drugi vaščani. Anuš (kot so jo klicali) se spominja tudi, da je približno pol leta v šolo skupaj z njimi hodila tudi begunska deklica po imenu Edit Bokros. O družini Bokros je pripovedoval tudi György Tomka (1942), ki meni, daje družina iz Tiszaszentmihálya v Dolnji Lendavi, kjer sta se jim rodila tudi dva otroka, živela pet oziroma šest let. Poleg družine Tomka jim je veliko pomagala tudi družina Kocuvan. Med njimi seje spletlo iskreno prijateljstvo. Domnevajo, da so se pozneje preselili v Avstralijo. Gizella Huzján (1925), rojena Csiszár, se je spomnila, da je v tistem času mesto prečkalo veliko begunskih družin. Ker je bila doma iz Lentija, je mnoge od njih poznala ter jim po svojih močeh poskušala pomagati. Številne begunce so namestili v zgradbi kopališča v Radencih, kjer jih je trikrat obiskala in jim prinesla nekaj hrane. Oszkár Varga (1934), Vilmos Kocán (1947) in József Kocán (1973) - ki se je skliceval na besede svojega očeta - iz Motvarjevcev so povedali, da so se od novembra 1956 v žganjarni Sándorja Kócána ustavili številni begunci. Pri njem so se ogreli, dobili hrano in pijačo, nato pa običajno naslednje jutro s kočijo nadaljevali pot proti Murski Soboti. Po besedah Vilmosa Kócána je intenzivno prehajanje meje v okolici Motvarjevcev trajalo približno teden dni. Med begunci so bile številne družine, med prišleki pa tudi precej dojenčkov in zelo starih ljudi. 4. Sklepne misli V pričujoči študiji sem želel predvsem prikazati nekaj vidikov »razpoloženja«, ki se je v pokrajini ob Muri izoblikovalo pozno jeseni 1956. Menil sem, da je ob tem treba analizirati nekatere takratne zapisnike republiških (slovenskih) oziroma zveznih partijskih organizacij. Glede na namen in obseg pričujoče študije sem takrat te ugotovitve samo delno omenil. V svojem prispevku sem poudaril predvsem nekaj pomembnejših odločitev in takratnih interpretacij jugoslovanskega (in slovenskega) partijskega vodstva; te so bile z vidika izoblikovanja javnega mnenja do zdaj manj znane. Takratni viri dokazujejo, da so bile objavljene informacije o dogodkih leta 1956 na Madžarskem spremenjene, zmanipulirane v skladu z interesi partije. V absolutnem interesu jugoslovanskega političnega vodstva je bilo, da - čeprav so se neposrednemu vplivu »socialističnega tabora«, ki mu je vladala Sovjetska zveza, poskušali elegantno izogniti - z vidika ideologije takratne partijske države »škodljiv madžarski učinek« ne bi vplival na prebivalstvo. Iz številnih 76
