Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
podatkov lahko sklepamo, da so izobraženci in tudi drugi sloji v nekdanji Jugoslaviji dogodkom na Madžarskem, ki so sledili 23. oktobru, izkazovali veliko naklonjenost. Informiranost prebivalcev Madžarski sosednje države je bila različna, o tem, da je na obmejnem območju zelo veliko ljudi, predvsem pripadnikov madžarske skupnosti, dogodke v matični državi pozorno spremljalo, pa ni nobenega dvoma. Ugotovimo lahko, da so bili jugoslovanski državljani madžarske narodnosti o vstaji na Madžarskem leta 1956 ter njenem značaju zelo dobro seznanjeni, kar pa partijskemu vodstvu ni bilo pretirano všeč. O tem izrazito pričajo zapisniki različnih političnih organov. Prav tako sem menil, daje pomembno predstaviti tudi srečanje jugoslovanskega in sovjetskega vodstva neposredno pred 4. novembrom 1956, ki je na krvavo maščevanje najbrž močno vplivalo. Intervjuvanci iz Prekmurja so podali zanimiva pričevanja predvsem o sprejemu in nudenju pomoči beguncem, o čemer so pred osamosvojitvijo le redkokdaj govorili. Številni so podali veliko dragocenih »izjav«. Pomembno je bilo na primer, da smo izvedeli, kako so bili številni - čeprav se je izkazalo za nerealno zamisel - pripravljeni odpotovati na Madžarsko in pomagati revolucionarjem tudi z orožjem. Ni dvoma, da so tudi te, dolga leta skrite in zatajene zgodbe vzrok za to, da ima mlajša generacija precej pomanjkljivo znanje o madžarski vstaji leta 1956. Nekateri se, morda tudi zato, še vedno nagibajo k stališču, ki seje tu ukoreninilo še v obdobju enopartijske države in gaje nekoliko »zagovarjala« tudi oblast. Po tem stališču - napačnem in zmotnem - naj bi »madžarski dogodki leta 1956« ne vplivali na zamejske regije, kjer živi madžarsko prebivalstvo. Če bi potomci in drugi zainteresirani z dogodki iz leta 1956 povezane spomine svojih staršev in starih staršev bolje poznali, bi se morda povečal tudi njihov splošni interes do vsega madžarskega, na tej podlagi pa bi se okrepila tudi na dejanskih vrednotah utemeljena narodna identiteta. 77
