Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
Tamkajšnji ljudje so namreč težko prišli do informacij, zato niso vedeli, kaj natančno seje na Madžarskem dogajalo. Slutili so, da se dogajajo veliki družbeni premiki. Margit sama je slišala, kako je nekoč iz smeri vasi Gáborjánháza odmeval znani slogan: »Ljudem kruh, Gerőju vrv! Naj živi domovina, Rus naj gre domovi« (»A népnek kenyeret, Gerőnek kötelet! Éljen a haza, az orosz menjen haza!«). Na domačem vrtu je našla iz letala odvržen letak z dvanajstimi točkami. Begunci, ki so na pot krenili nekaj tednov pozneje, po zatrtju vstaje, so potovali tudi skozi hetiške vasi, vendar jih nihče ni prosil za pomoč.20 Rozália Fehér (1944) iz Radmožancev je bila stara dvanajst let, ko je leta 1956 pri vaškem trgovcu in svojem sorodniku Jánosu Rudasu poslušala radijske novice o dogodkih na Madžarskem. V žganjarni, madžarske radijske postaje so namreč poslušali tam, se je zbrala množica ljudi. Ob neki priložnosti sta k Rudaševim prišla begunca in pri njih ostala nekaj dni. Ker je imel Rozalijin oče konje, sta ga prosila, naj ju odpelje v Beltince. Sprva tega ni želel, ker se je bal posledic. Begunca sta bila namreč brez dokumentov, kar bi ob morebitni kontroli lahko povzročilo resne težave. Nato se je kljub temu odločil, da ju bo odpeljal; na novembrski večer leta 1956 so krenili v Beltince. Begunca sta bila premožna moški in ženska iz Velike Kaniže (Nagykanizsa), znanca družine Rudas. S seboj sta imela samo dva majhna kovčka. Na vožnji se je očetu pridružila tudi Rozália. Med potjo so se pogovarjali o tem, da želita odpotovati v Ameriko. O njuni poznejši usodi Rozalija nima nobenih podatkov. V Beltincih so se ustavili pred veliko nadstropno hišo, kjer sta begunca izstopila in odšla vanjo. Rozalijin oče ju je pospremil, ona pa je med tem ostala pri konjih, nato pa sta se srečno vrnila domov. Rozalija je na vprašanje, koliko beguncev je v tistih dneh prišlo v njihovo vas, odgovorila oklevajoče, saj so ljudje o tem le strahoma govorili.21 Za konec pa povzemam zgodbe, ki smo jih pred desetimi leti zabeležili med skupnim zbiranjem podatkov o dogodkih leta 1956.22 Po pripovedovanju Ferenca Pozderca (1940) iz Doline so med madžarsko vstajo na robu vasi našli veliko letakov; morali so jih predati policiji. Kot se spominja, so se v okolici Doline prvi begunci pojavili na začetku novembra 1956, za njimi pa je kmalu začelo prihajati vedno več ljudi. Nekateri so prišli čez griče neposredno iz Madžarske, 20 Göncz László: Nagyapjának megjelent a Mária. 38-49. 21 Rokopis avtorja. 22 Podatke, katerih zapiski so se žal izgubili, smo zbirali zgodovinar Attila Kovács (zbral je večino zapisov); Tanja Kološa, študentka zgodovine iz Dobrovnika, ter podpisani 74
