Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
Madžarski zunanji minister je naslednje leto imenoval komisijo za repatriacijo, ki je začela delovati v začetku januarja 1957, delo pa končala s potekom prvega amnestijskega odloka 31. marca.1081. februarja 1957 seje komisija sestala z jugoslovansko stranjo. Na srečanju so se dogovorili, da bodo delo madžarske delegacije spremljali tudi sodelavci Urada visokega komisarja OZN za begunce in obratno.109 Poleg tega so se pogovarjali tudi o propagandi za vrnitev na Madžarsko, ki so jo širili med begunci. Madžarska stran je dobila dovoljenje za predvajanje filmov in razdeljevanje madžarskega tiska med begunci.110 Za tiste, ki so se odločili za repatriacijo, so določili taborišči v Osijeku in Srbobranu blizu madžarske meje. Do srede februarja 1957 seje na Madžarsko vrnilo 976 beguncev. Kljub temu da se je madžarska komisija za repatriacijo srečevala s številnimi težavami,111 se je med februarjem in začetkom aprila 1957 za repatriacijo odločilo nadaljnjih 1.131 oseb.112 OZN, druge dobrodelne organizacije ter delegacije različnih zahodnih držav so izseljevanje madžarskih beguncev medtem že okrepile. Rezultat vsega tega je bil, da je madžarska komisija za repatriacijo, kije Jugoslavijo ponovno obiskala avgusta 1957, pri vračanju beguncev imela zelo malo uspeha. Kljub temu da sta Madžarska in Jugoslavija pri urejanju begunskega vprašanja razmeroma dobro sodelovali, je bilo med njima čutiti tudi določeno nezaupanje. Madžari so v begunska taborišča občasno pošiljali »vohune«, preoblečene v begunce, ki pa so jih jugoslovanske oblasti vedno znova odkrile in jih na skrivaj vrnile na Madžarsko.113 Iz poročil madžarskih komisij za repatriacijo je razvidno, zakaj pri svojem delu niso imeli večjih uspehov oziroma ta omogočajo vpogled v namišljene in resnične vzroke: 108 A. Sajti Enikő: Ötvenhatos menekültek Jugoszláviában. 208. 109 Kot smo že omenili, je v začetku leta 1957 začel delovati Začasni urad visokega komisarja OZN za begunce v Beogradu. 110 Kovačevič Katarina: Madarske izbeglice u Jugoslaviji 1956-57. godine. 106-107. 111 Med člani madžarske komisije so begunci prepoznali nekatere pripadnike ÁVH, splošno znano pa je bilo tudi, da so madžarske oblasti prve povratnike precej grobo sprejele. Begunci so bili seznanjeni tudi z zajetjem Imreja Nagya, kar je madžarski komisiji za repatriacijo povzročalo dodatne nevšečnosti. Več o tem: Kovačevič Katarina: Madarske izbeglice u Jugoslaviji 1956-57. godine. 108.: A. Sajti ENiKő:Ötvenhatos menekültek Jugoszláviában. 210-211. 112 Kovačevič Katarina: Madarske izbeglice u Jugoslaviji 1956-57. godine, 107-108. 113 Prav tarn. 108. 54
