Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)

Tartalomjegyzék

1. Ulica v Budimpešti leta 1956: Demonstranti in glava Stalinovega kipa na trgu Lujze Blaha

(Állambiztonsági Szolgálatok Történeti Levéltára, A-1265JD33)

Sándor Szúnyogh je tik pred svojo nenadno smrtjo objavil prispevek, v katerem se je spominjal dogodkov, povezanih z madžarsko vstajo leta 1956.5 Učenec 3. razreda nižje gimnazije je te dogodke takole opisal:

»Mi, otroci, smo po 2. svetovni vojni odraščali skupaj s streli, ki so leteli sem ter tja čez mejo, in s podložnostjo tukajšnjega prebivalstva, saj smo se celo v šoli učili, da smo mi, Madžari, >okupatorji<.«

Najstnik odprtega uma poroča tudi o tem, kako so v lendavski šoli boju madžarskega naroda za neodvisnost namenili veliko pozornosti, nekateri učitelji so na začetku ure z otroki celo razpravljali o aktualnih dogodkih. Szúnyogh, kije »bil popolnoma obseden« s časopisi in z radiom, se je veliko naučil ne samo v šoli, temveč tudi iz drobcev novic, ki jih je ujel v očetovi vinoteki ali v hišah sovaščanov, ki so takrat že imeli svoj radijski aparat. Ker sta prevajanje in objava novic potekala zelo počasi, pa tudi zaradi pomanjkanja

5 Szúnyogh Sándor: A magyar nép hősi harcának muravidéki vetületei. 156-160.

12