Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
PREDGOVOR Ob 50-letnici madžarske revolucije leta 1956 je Veleposlaništvo Madžarske v Sloveniji 19. septembra 2006 v Ljubljani organiziralo konferenco, na kateri so madžarsko revolucijo in njene odmeve v Sloveniji predstavili številni slovenski in madžarski zgodovinarji. Naslednje leto so se spominu na revolucijo 1956 z objavo dopolnjenih in urejenih omenjenih predavanj, nekaj študij z lokalnim (prekmurskim in žalskim) pomenom in leposlovnih prispevkov v reviji Muratáj poklonili tudi pripadniki madžarske narodnosti v Sloveniji. Tu moramo omeniti, daje med letoma 2006 in 2008 vkoordinaciji ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja potekalo raziskovalno delo o odmevih madžarske revolucije 1956 v Sloveniji oz. Jugoslaviji, madžarsko-jugoslovanskih stikih ter madžarskem begunskem vprašanju leta 1956 v Sloveniji. Rezultati raziskovanja so bili objavljeni v različnih, predvsem slovenskih strokovnih revijah. Predavanja s predhodno omenjene konference, raziskava ter študije, objavljene med letoma 2006 in 2008 v revijah Muratáj, RIG, Zgodovinski časopis in Prispevki za novejšo zgodovino, so bili prvi znanstveni rezultati o madžarski revoluciji leta 1956 in madžarskem begunskem vprašanju v Sloveniji. V zadnjih letih so se o madžarski revoluciji 1956 in begunskem vprašanju pojavili številni novi in pomembni podatki. Do veliko novih dognanj smo prišli predvsem glede vplivov zgodovinskih dogajanj, v njihovem sklopu pa o madžarskem begunskem vprašanju. Prav zato smo se tudi odločili, da madžarsko begunsko vprašanje leta 1956 v Sloveniji (Jugoslaviji) predstavimo v samostojni zbirki študij. V knjigi zbranih pet študij je delo štirih avtorjev, ki bralcu predstavljajo madžarsko begunsko vprašanje leta 1956 in 1957 ter dogajanje v Sloveniji. Prvo študijo je pripravil Lajos Bence, ki dogodke na Madžarskem leta 1956 in begunsko vprašanje predstavlja z vidika takratnega slovenskega in šele razvijajočega se madžarskega tiska v Sloveniji. Sledi osrednji prispevek zbirke, v katerem njegov avtor, Attila Kovács, jugoslovansko begunsko politiko in obravnavo begunskega vprašanja v Sloveniji (in posredno tudi v Jugoslaviji) razkriva s pomočjo arhivskih virov, strokovne literature, intervjujev in časopisnih prispevkov. Tretja študija je nastala pod peresom Lászla Göncza, kije sprejem madžarskih beguncev v Sloveniji prikazal s pomočjo v preteklem desetletju zabeleženih globinskih intervjujev in arhivskih virov. 8
