Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)

Tartalomjegyzék

Jugoslovanske/slovenske oblasti so v letih 1956 in 1957 na območju Slovenije ustanovile osem begunskih taborišč in dva sprejemna centra, ki jih v posebnem prispevku predstavlja Attila Kovács. Posebna zanimivost študije so fotografije slovenskih begunskih taborišč in sprejemnih centrov, tako iz petdesetih let 20. stoletja kot iz leta 2016; fotografije besedilo še dodatno popestrijo. Zadnji dokument zbirke je pisni vir, opremljen s spremnim besedilom. Tanja Kološa predstavlja edini slovenski časopisni članek, ki o madžarskih beguncih v Sloveniji ne poroča zgolj v številkah. Novinarje namreč dogodke na Madžarskem, položaj beguncev itd. opisal po osebnem srečanju in razgovoru z ljudmi.

Madžarsko zgodovinopisje za dogodke na Madžarskem leta 1956 uporablja izraz revolucija, slovenska historiografija pa izraz vstaja. Izhajajoč iz tega smo v madžarskem besedilu uporabili izraz revolucija, v slovenskem pa vstaja.

Naj ob koncu na kratko pojasnim še naslov. Ob začetku druge sovjetske intervencije 4. novembra 1956 se je v Jugoslavijo umaknila celotna četa vezistov iz vojašnice Zajda v bližini naselja Lenti, ki so s polno opremo, z radijskimi oddajniki in orožjem ter v 17 vozilih madžarsko-jugoslovansko mejo prestopili pri Rédicsu. Ko so prispeli v prvo jugoslovansko/slovensko naselje Dolgo vas, v kateri so živeli pretežno madžarski prebivalci, naj bi na vprašanje domačinov: »Kam gremo, prijatelji?« vojaki odgovorili: »V svet.«

Dr. Attila Kovács

Inštitut za narodnostna vprašanja

9