Kovács Attila (szerk.): Hova megyünk, bajtársak? - Világnak! Szlovénia és az '56-os magyar menekültek (Ljubljana - Lendva, 2016)
Tartalomjegyzék
Drage bralke, dragi bralci! Zgodovina živi z nami, pa naj si to želimo ali ne, se tega zavedamo ali ne. Zgodovina naših družin, vsakega posameznega človeka, oblikuje tisto veliko celoto, ki pozneje, s takšnim ali drugačnim pristopom, ustvari zgodovinsko knjigo, iz katere se bodo v šolah učili ali pa tudi ne. Zato se nam zgodovina kaže v toliko različnih barvah, morda jo je prav zato tako težko razumeti in morda jo je zato tako enostavno zlorabiti. Dejstva, številke so edini izhod, ki nam omogoča, da si o določenih trenutkih velikih dogodkov lahko izoblikujemo resnično objektivno sliko. Knjiga, ki je pred vami, je snov, ki zapolnjuje vrzeli, je rezultat resnih raziskav in nam razkriva številke. Izšla je s pomočjo Spominskega odbora ob 60-letnici madžarske revolucije leta 1956 (1956-os Emlékbizottság). Prazne liste starodavne zgodovine je težko popisati, saj pisne in materialne dokaze prekriva plast prahu minulih stoletij. Odkrivanje belih madežev zgodovine 20. stoletja pa je oteženo zato, ker pri pisanju osebnih zgodb, intervjujev drezamo v še sveže, odprte rane. Vendar pa je to boleče delo treba opraviti čim prej, še preden nam natančnejšega orisa realne preteklosti pozaba dokončno ne onemogoči. V madžarski, evropski in morda lahko rečemo, da tudi v svetovni zgodovini prejšnjega stoletja, je revolucija 1956, ki se je dogajala v izredno zapletenem notranje- in zunanjepolitičnem okolju, in o kateri bodo zgodovinarji še veliko razpravljali, odigrala pomembno vlogo. Nečesa pa nikakor ne moremo zanikati: leta 1956 je madžarsko ljudstvo lastno usodo vzelo v svoje roke in se uprlo zatiranju. Revolucionarje in njihove družine, ki so bili po zatrtju revolucije prisiljeni zapustiti domovino, so sprejeli v sosednjima Avstriji in Jugoslaviji ter jih namestili v begunska taborišča. Pričujoči zbornik je spomenik vsem beguncem, ustanovam in osebam, ki so jih v Sloveniji sprejeli, ter nam s podatki, z zemljevidi in s še nikoli objavljenimi informacijami predstavlja do sedaj neznano plat naše skupne zgodovine. Zaradi različnih raziskovalnih metod avtorjev pa je ta knjiga še bogatejša, zanimivejša in popolnejša. Njena posebnost je, da nam vpogled v tematiko ponuja kar v dveh jezikih hkrati, v madžarskem in slovenskem, s čimer omogoča širitev obzorja pripadnikov obeh jezikovnih skupin. Avtorjem se zahvaljujem za njihovo požrtvovalno delo, bralcem pa želim prijetno in poučno branje! Edit Szilágyiné Bátorfi, veleposlanica 7
