Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
nem območju v Prekmurju, s poudarkom na izvajanju Dodatka h kurikulu, predvsem pa načina in pogostosti vključevanja različnih področjih kulturno-umetnostne vzgoje v vrtce na dvojezičnem območju. Na podlagi podatkov pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 38 vzgojiteljev predšolskih otrok, ki delajo v dvojezičnih vrtcih na narodno mešanem območju Prekmurja, ugotavljamo, da vzgojitelji pri svojem delu upoštevajo načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma na ravni izbora vsebin, dejavnosti in materialov. Izpostavljeno načelo se navezuje na način učenja maternega jezika in jezika okolja po sistemu »vezava jezika ne eno osebo«, pri tem pa ima otrok možnost in pravico, da si ob hkratni komunikaciji v dveh jezikih razvija dvojezičnost, ki je na obravnavanem področju način življenja. Bogata preteklost obeh tukaj živečih narodov ima zgodovino, ki jo skrbno interpretirajo s primesmi kulturne raznolikosti in umetnosti različni mojstri, koreografi, strokovnjaki rokodelskih in folklornih dejavnosti. V vzgojno-izobraževalnih institucijah ter drugih institucijah kulture in umetnosti povezujejo preteklost in sedanjost za razvoj prihodnjih generacij. Vzgojitelji si za še boljšo realizacijo načrtovanih ciljev želijo več strokovne pomoči, literature in didaktičnih materialov, velik negativen vpliv pa ima oddaljenost od kulturnih ustanov tistih vrtcev, ki so na vasi. Glede na dobljene rezultate ocenjujemo, da si vzgojitelji prizadevajo za vključevanje vsebin in dejavnosti kulturno- umetnostne vzgoje na vseh področjih, s katerimi omogočajo tudi stik manjšine z matično državo ter s tem strpnost in razvoj kulturnih raznolikosti. Na podlagi navedenega ocenjujem, da besedilo magistrskega dela z naslovom Kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih na narodno mešanem območju v Prekmurju, predstavlja pomemben prispevek k razvoju in razumevanju kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih na narodno mešanem območju v Prekmurju in na področju zgodnjega učenja in poučevanja nasploh. Posebej izpostavljam, da ima delo poleg strokovne tudi praktično vrednost saj ga bodo pri svojem delu lahko uporabljali tako strokovnjaki kot tudi praktiki kot na primer: ravnatelji, vzgojitelji in učitelji pa tudi drugi zainteresirani, ki se poklicno ukvarjajo s problematiko kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih na narodno mešanem območju in širše na področju zgodnjega učenja in poučevanja. Koper, 11. 4. 2016 6
