Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kazalo vsebine
4 KULTURNO-UMETNOSTNA VZGOJA »V različnih družbenih okoljih je koncept kulture pojmovan zelo različno; zaradi kompleksnosti in različnih vidikov ga je težko enoznačno in jasno opredeliti. Kultura namreč zajema umetniške dosežke, rezultate človeškega dela, moralo, zakone, verovanja, znanja in navade - gre torej za skupek dosežkov in vrednot, ki so rezultat človekovega delovanja, mišljenja in ustvarjanja« (Državne smernice 2009: 9). Dejstvo je, da za opredelitev kulturne vzgoje ni izdelanega koncepta. Je povezana z vzgojno-izobraževalnim procesom in vpeta v interakcijo odnosov otroka do okolja in vsebin ter predmetov, ki nastopijo kot skriti kurikul. Njena aktivnost in kroskulikularnost se kažeta v zavedanju pomena kulturne dediščine, sprejemanju ustvarjalnosti, odnosu in razumevanju humanističnih, naravoslovnih in družbenih področij, kijih otrok vrednoti in sprejema v svojo kulturo in življenje [Požar in Bucik 2008). Na dvojezičnem območju, kjer enakovredno živita kulturi in jezika dveh narodov, Slovencev in Madžarov, je naloga vrtca kot vzgojno-izobraževalne institucije, da prispeva k razvoju in varovanju identitete ter vpliva na socialni in demografski razvoj manjšine. Prav zavoljo te pomembnosti je potrebno delo in življenje dovolj zgodaj razvijati po smernicah, ki bodo sprejemljive in bodo dovolj odprte za vseživljenjsko učenje vsakega in vseh. Gre za specifičen način in kroskulikularnost, kar pomeni, da je kulturno-umetnostna vzgoja vpeta v vsa druga področja. Študije kažejo, da gre za partnerski odnos kulturne in umetnostne vzgoje, ki sloni na socialnem položaju posameznika in prav tako na njegovih možnostih do odprtega dostopa do kulture. Odvisna sta od načina organiziranja svojega delovanja, financiranja in sistemske umeščenosti. Ta prag temelji na partnerskem odnosu pristojnih ministrstev in institucij, pristojnih za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje. Namen sodobnega pristopa kroskulikularnosti je spodbuditi razvoj in vpliv kulturne vzgoje z možnostjo dostopa za vse sloje družbe. Izhodišče je sistemsko in postopno umeščanje, kakor tudi aktivacija delovanja tistih središč, ki so pomanjkljivo organizirana in ne zagotavljajo družbene enakosti. Vsekakor gre za nasprotja s človekovimi socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi pravicami otrok in odraslih [Hrženjak 2004). 47
