Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kazalo vsebine
3.1 Elementi kurikula Izhodišče načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela vzgojiteljev vključuje celostni razvoj otroka z njegovimi pravicami in razvojnimi potrebami, z organizacijo spodbudnega vzgojnega okolja ter časovno razporeditvijo dela v vrtcu. Otrok sprejema impulze okolja, reagira na konkretne situacije in se uči naravnih odnosov. Paradigma takšnih potreb pa zahteva strokovno podkrepljenost vzgojiteljev, ki se opirajo na, in v načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela vključujejo vse elemente kurikuluma [Kroflič 2001]. Pri teh je potrebno izhajati iz načel, ki predstavljajo vodila za uresničevanje ciljev. Cilje pa dosegamo skozi dejavnostni pristop v okviru medpodročnega povezovanja raznovrstnih dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo ključne elemente kurikula. Cilji kurikula za vrtce Opredeljeni cilji omogočajo izvedbo sodobnih pristopov k zgodnjemu učenju in poučevanju. Odprt in fleksibilni kurikul omogoča načrtovanje učno-ciljnega in procesno-razvojnega modela z vključevanjem pestre in raznovrstne ponudbe dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcih. Pri tem je še posebej izpostavljeno ravnovesje med individualnostjo, drugačnostjo in izbiro ter skupinsko rutino. Zato je tudi pomembno dosegati spoštovanje zasebnosti in intimnosti otrok. V ciljih sta izpostavljeni še področji vzpostavljanja kakovostnih medosebnih interakcij [med otroki ter med otroki in odraslimi] ter povečana vloga evalvacije in sodelovanja s starši. Kot nujna posledica se pojavi potreba po rekonceptualizaciji in reorganizaciji časa ter prostora in opreme. Cilji kurikuluma so usmerjeni tudi v večanje avtonomnosti in strokovnosti zaposlenih v vrtcu. Načela Načela so preverjena vodila, ki nudijo potrebno oporo pri snovanju vzgojno-izobraževalnega dela, predvsem pri snovanju izvedbenega kurikula. Z upoštevanjem načel vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih omogočamo načrtovanje in izvajanje učno-ciljnega ter procesno-razvojnega pristopa k zgodnjemu učenju in poučevanju. 38
