Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kazalo vsebine
rili v slovenščini in madžarščini, spoznali del kulturne dediščine, glasbeno ustvarjali ter zaplesali nekaj otroških rajalnih iger, se kulturno obnašali,... Delo marljivih rok otrok je bilo ustvarjalno in umetniško. Delali so s toliko vnemo, da je splet dogodkov nizal pogovor, petje, smeh ... skratka, načrtovano kulturno-umetnostno vzgajanje najmlajših je obrodilo presenetljive rezultate. 2.2 Model »ena oseba - en jezik« Proces socializacije otroka na dvojezičnem območju poteka v okolju z dvema kulturama in dvema jezikoma. Otroci slovenske narodnosti se kot »drugi jezik« učijo madžarščine in otroci madžarske narodnosti usvajajo slovenščino kot jezik okolja. Prav ta dva jezika dajeta živost vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih, po modelu »en jezik ena oseba«. V oddelku sta tako zaposlena dva strokovna sodelavca, z aktivnim znanjem obeh jezikov in tako hkratno in neposredno izvajata učenje drugega jezika, to je jezika okolja. Njuno delo, kakor tudi govor in raba dveh jezikov, so enakovredni. Slovensko govoreči vzgojitelj govori, razlaga, vzgaja in se odziva na otrokovo sporočilo in pogovor v slovenščini, ne glede na jezik otroka ter obratno. Enakovredno sta simulirana oba jezika, kar kasneje omogoča funkcionalno dvojezično komunikacijo otrok tako v pisni kot ustni obliki (Varga 2005). Identifikacija otroka v skupnost in življenje dvojezičnega okolja sta merodajni za uspeh. Zatoje model grajen tako, da se veže na vse oblike komunikacije. A začetna in prva je vsekakor igra v vrtcu, v katero so vključeni otroci slovenske narodnosti in otroci pripadnikov manjšine. Splet okoliščin daje otroku možnost odzivanja na drugega v skupini, kjer je pomembno medsebojno spoštovanje, strpnost, upoštevanje kulture in etničnega porekla ter jezika obeh narodov. V vlogi moderatorja strokovno in odgovorno nastopa vzgojitelj, ki spodbudno ravna in je s svojim ravnanjem zgled, saj ga otrok posnema. V svojem zgodnjem obdobju se otrok ne zna izražati besedno, ne uporablja govorice jezika - govor, pač pa svojo komunikacijo z okoljem izraža z govorico telesa, v katero vključuje čustva, vedenje in svojo naravo. Gre za primarni razvoj, v katerem je otrok odprt in nezavedno dovzeten, saj sloni 35
