Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kazalo vsebine
1 UVOD V Prekmurju, na severovzhodnem delu Slovenije, gojimo kulturo dveh narodov - Slovencev in Madžarov. Kdor to kulturo usvoji, v njej uživa in svobodno ustvarja naprej, prispeva k ohranjanju identitete posameznika in kraja samega. Zato je kulturno-umetnostna vzgoja v vrtcih na tem območju še posebej pomembna. Zajema pa ne le kulturo vrednot in sprejemanje estetskega in socialnega, pač pa sloni tudi na interakciji partnerstva v okviru vrtca, šole in družbe kot skupnosti okolja. Področje kulture kot dimenzije osebnosti človeka določa naš način sprejemanja predstav o prostoru, času ter načinu življenja družbe in okolja, hkrati pa omogoča srečevanje različnih kultur in civilizacij različnih generacij (Cotič 2002: 5). Institucionalne oblike vzgoje in izobraževanje, kot je na primer vrtec, nudijo možnosti za inkulturalizacijo, za procese usvajanja vzorcev kulture lastnega naroda ter razvijanja čuta pripadnosti ter tolerantnosti do drugih kultur. Ti izzivi so še posebej aktualni na dvojezičnem območju, kar se odraža tudi v pravno-formalnih podlagah za delo v vrtcu. Pravne podlage za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih na dvojezičnem območju temeljijo na smernicah in zakonih, ki odrejajo okvir in sistem predšolske vzgoje otrok v vrtcih. Ti so: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, Zakon o vrtcih, Kurikulum za vrtce in Dodatek h kurikulu za vrtce na narodno mešanih območjih. V teh dokumentih so opredeljena področja, kot so na primer multikulturalnost, pluralizem, demokratičnost. Z razvojem družbe se kaže vpliv številnih sprememb na razvoj človeka in njegova odvisnost od zgodovine. Okoliščine in postopnost razvoja preteklosti se odražajo v sedanjosti in napovedujejo prihodnost. Vpliv dejavnikov življenja in okolja implicira multikulturnost in se kaže v odnosu do drugega tako skozi pravice kot odgovornosti. V Beli knjigi je multikulturalizem opredeljen v okviru vzgoje za strpnost. Značilnosti multikulturnega pristopa pa prepoznamo že v smernicah ter njenih izhodiščih in načelih (Klemenčič, Štremfel 2011: 60). Za otroke na dvojezičnem območju so še posebej pomembna načela, ki jih s kulturno-umetnostno vzgojo vključujemo v celotni razvoj osebnosti vsakega otroka. Kulturno-umetnostna vzgoja se izvaja kot kroskurikularna tema, kar pomeni, da se cilje kulturno-umetnostne vzgoje dosega na vseh 19
