Kovač, Katarina: Kulturális-művészeti nevelés a muravidéki nemzetiségileg vegyesen lakott térség óvodáiban (Lendva - Szombathely, 2016)
Kazalo vsebine
področjih kurikula, čeprav kulturno-umetnostna vzgoja ni opredeljena kot posebno področje dejavnosti. Prav v tem je njena sodobnost. Na dvojezičnem področju je omenjena kroskurikularna tema še kako aktualna, saj otrok spoznava in gradi kulturo lastnega naroda ter spoznava in se vživlja v sprejemanje druge kulture, ki se odvija enakovredno skozi vse dejavnosti. Uči se sprejemati sebe in se povezuje z okoljem, v katerem se razvija. Tako se demokratičnost in pluralizem kažeta kot načeli predšolske vzgoje, ki ob fleksibilnem vključevanju in upoštevanju prostorskih ter časovnih orientacij vključujeta pester izbor programov, vsebin in dejavnosti. Razvoj sposobnosti sprejemanja sebe in drugih ter doživljanje umetniških del in umetniškega izražanja so zapisani kot globalni cilji področja umetnosti v Kurikulu v vrtcu (1999) in v Zakonu o vrtcih (1996). Opredeljujeta možnosti vključevanja otrok v proces spoznavanja in podoživljanja različnih kultur. Eno od temeljnih načel vzgojno-izobraževalnega dela na narodnostno mešanem področju je načelo multikulturalizma, ki otrokom ponuja izkušenjski in spoznavni svet o njegovi različnosti [Dodatek h kurikulu 2002: 4). V vrtec so vključeni otroci različnih kultur, vere, narodne pripadnosti, različnih družinskih navad, vrednot in statusa. Vzgojitelj je v tem krogu strpen povezovalec vseh. Omogoča, da se med seboj spoznajo in hkrati drug drugega učijo ter se sprejemajo. Komunikacija in odnos sta merodajna za razvoj in sprejemanje multikulturalizma, ki ima znotraj vrtca v različnih okoljih različne dejavnosti. Tako spoznavajo kulturo, jezik, ljudske in verske običaje, nošo, kulinariko, pravila,... različnih narodov. Vzporedno s tem je neobhodno potreben kulturni pluralizem, ki je vez raznolikosti kultur in podpira vključenost otrok različnih kultur v povezano okolje. Vzgojno-izobraževalno delo na dvojezičnem območju vključuje raznolikost in povezuje v enotnost oz. sožitje bivanja različne narode in razvoj kultur. Naloga vrtca je, da spodbuja in razvija interpretacijo in način otrokovega izražanja, sporočanja okolici, pa naj si bo z govorjeno besedo, petjem pesmi ali izraznim gibom, plesom na demokratičen način. Pri tem je potrebno upoštevati pozitivno naravnanost in medsebojno upoštevanje vseh, kompromis pa dopuščati v tolikšni meri, da je zagotovljena varnost in se otrok uči strpnosti. Svobodna komunikacija krepi načelo demokratičnosti in razvija povezanost znotraj skupnosti. 20
