Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
224 A MURAVIDÉK/ MAGYAR KÖNYVEK VILÁGA prepuščeni povprečnosti medijev, računalniškim igram itd. Tudi multikulturno okolje ne pomaga, če ni prave izbire (iz madžarske in slovenske književnosti) in če se šola ne zmore prilagajati spremembam v načinu življenja učencev (postmoderno konzumiranje v potrošniški družbi). 3. Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje V tem obdobju se učenci stopenjsko opismenjujejo glede na svoje predznanje, pridobljeno v prejšnjih letih. Pri obravnavi neumetnostnih besedilih se od njih pričakuje predvsem obvladanje komunikacije (frontalne in skupinske), delno tudi branja. V šoli imajo govorne nastope, doma pa je bolj poudarjeno branje in pisanje nalog. Razmerje med umetnostnim in neumetnostnim besedilom je 50:50. Med šolskim letom morajo učenci za domače branje prebrati eno predpisano leposlovno delo v madžarskem jeziku in dve po prosti izbiri. Učenci madžarske narodnosti domače branje analizirajo skupaj z učitelji. Razčlembo vodi učitelj(ica), učenci pa poročajo o svojih doživetjih ustno in tudi v pisni obliki. Analize literarnih del se nanašajo na literarne osebe in potek zgodbe. Poleg dramskih in proznih besedil si učenci še skupno ogledajo madžarske filme, nastale po literarnih predlogah. Po učnem načrtu morajo v tem obdobju predelati naslednje madžarske avtorje: Sándorja Petőfija, Attilo Józsefa, Jánosa Aranya, Lászla Nagya, Sándorja Weöresa, Gézo Gárdonyija, Ferenca Móra in Móra Jókaija. Med predstavniki svetovne književnosti so izbrani naslednji avtorji: La Fontaine, Grimm, Erich Kästner, grške bajke v prevodu ipd. Lahko bi brali tudi prevedena dela slovenskih avtorjev kot predstavnikov književnosti večinskega naroda oziroma naroda, s katerim živijo v istem multikulturnem okolju. Razumevanje besedila lahko pojmujemo tudi kot interakcijski proces med bralcem in besedilom. V ta proces vstopa na eni strani bralec z vsemi svojimi značilnostmi, na drugi strani pa besedilo s svojimi karakteristikami (S. Pečjak, 1996). V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju so učenci, stari od 10 do 12 let, že sposobni prebrati daljša besedila. Izbrana besedila so jezikovno-slogovno enostavna in pomensko zgoščena. Toda če bralne tehnike niso pravilno usvojili, bodo težje razumeli besedilo. V tem obdobju so še težave z avtomatizacijo branja. Če pa mora biti učenec pri branju pozoren še na proces prepoznavanja, tj. dekodiranje besed in povedi, potem je jasno, da je toliko manj pozoren na pomen besedila. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki določa bralno razumevanje, je bralčevo predznanje. Tisti učenci, ki imajo določeno predznanje, hitreje dekodirajo besede in povedi in porabijo manj truda, da prepoznajo pomen besedila. Glede na izbor avtorjev in del, ki jih učenci v tem obdobju spoznavajo in berejo, bi lahko rekli, da imajo že določeno predznanje o njih, saj so nekatere spoznali že v prejšnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. írunk és olvasunk, učbenik za madžarščino kot drugi jezik (Zavod za šolstvo RS, 2006)
