Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
Szlovén összefoglaló / Povzetek v slovenskem jeziku 225 4. Tretje vzgojno-izobra/evalno obdobje V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju poteka v Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi nivojski pouk pri madžarskem in slovenskem jeziku, kar omogoča večjo diferenciacijo pri razvijanju bralne pismenosti. Pri obravnavi neumetnostnih besedil berejo učenci po učnem načrtu njihovi starostni stopnji primerna poljudna publicistična besedila in jih tudi razčlenjujejo. Berejo glasno in tiho. Pri obravnavi umetnostnih besedil pa berejo leposlovna besedila iz literarnega berila ter vadijo razumevanje in analizo literarnih besedil naslednjih avtorjev: Jannusa Pannoniusa, Bálinta Balassija, Miklósa Zrínyija, Vitéza Mihálya Csokonaija, Mihálya Fazekasa, Jánosa Aranya, Sándorja Petőfija, Géze Gárdonyija, Istvána Fekete, Ferenca Móra, Ferenca Kölcseya, Mihálya Vörösmartyja, Móra Jókaija, Kálmána Mikszátha, Endreja Adyja, Attile Józsefa, Miklósa Radnótija, Lászla Nagya, Zsigmonda Móricza, Lajosa Nagya, Árona Tamásija, Ferenca Sánta idr. Prekmurski madžarski literarni ustvarjalci, katerih dela berejo, so Sándor Szúnyogh, Lajos Bence, József Varga idr. 5. Bralna kultura učencev madžarske narodnosti V Prekmurju živi 6.243 pripadnikov madžarske narodnosti (statistični podatki iz 1. 2002), večinoma v 29 dvojezičnih naseljih ob madžarsko-slovenski meji in v mestu Lendava. Državna knjižnica Országos Széchenyi Könyvtár iz Budimpešte od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej raziskuje bralno pismenost Madžarov, ki živijo izven meja Madžarske. Vendar so zaradi majhnosti ali pomanjkanja strokovnjakov na narodnostno mešanem območju madžarsko narodnost v Prekmurju izpustili. Podatkov za primerjavo z ostalimi regijami, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, torej nimamo. Tudi knjižnici, zadolženi za narodnostno mešano območje (Lendava, Murska Sobota), nimata teh podatkov oziroma zaradi varstva osebnih podatkov ni mogoče ugotoviti, koliko in katere madžarske knjige si izposojajo pripadniki madžarske narodnosti. Glede na omenjene razmere je težko izvesti kakršno koli raziskavo, s katero bi ugotavljali bralno kulturo in pismenost pripadnikov madžarske narodnosti, ker se knjižnice ne morejo vključiti v tovrstne raziskave. Kot knjižničarka na Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi poznam bralne navade in možnosti učencev ter knjižno ponudbo. Kot dvojezična osnovna šola imamo 15.000 slovenskih in 7.000 madžarskih dokumentov. V zadnjih petih letih smo s pomočjo natečajev preko Madžarske narodne samoupravne skupnosti Lendava in fondacije Illyés Közalapítvány z Madžarske dobili blizu 4.000 evrov za nakup madžarskih knjig. Na ta način smo obstoječo madžarsko zbirko dopolnili s sodobno madžarsko otroško in mladinsko literaturo. Nove knjige so naše učence spodbudile k branju in odločili smo se za bralno značko (olvasási verseny) v madžarskem jeziku, ki smo jo organizirali vzporedno s slovensko. Na Madžarskem bralne značke namreč ni. Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava vsako leto organizira deklamacijsko tekmovanje, na katerem učenci madžarske narodnosti tekmujejo v deklamiranju. Žirija nastope oceni in izbere deklamatorje, ki bodo nastopili na medšolskih tekmovanjih. Najboljši deklamatorji pa se pozneje udeležijo še podobnih tekmovanj na Madžarskem.
