Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
Szlovén összefoglaló / Povzetek v slovenskem jeziku 223 Csanádi, Lajos Kassák, Marcell Benedek, Zoltán Zelk, Sándor Petőfi, Sándor Kányádi in Jenő Dsida. Od predstavnikov svetovne literature obravnavajo Jacoba in Wilhelma Grimma, Hansa Christiana Andersena, Milneja, Tolstoja, Collodija idr. Sodobni bralni pouk v (slovensko-madžarski) dvojezični šoli bi moral biti oblikovan tako, da bi učenca postopno pripeljal do stopnje bralne pismenosti. Prvi korak na poti do bralno pismenega bralca pa predstavlja dobro usvojena ali avtomatizirana bralna tehnika in bogato besedišče učencev.1 Kot kažejo številne študije, prav avtomatizirana bralna tehnika in ustrezno razvito besedišče najmočneje določata bralno razumevanje, vendar pa pri pouku ni dovolj časa za avtomatizacijo branja, ovira pa so tudi prezahtevni učni načrti v devetletni šoli. V programu devetletne osnovne šole ni v ospredju usvajanje učne snovi, ampak razvijanje spretnosti. Zaradi tega se opušča frontalni način učno-vzgojnega dela in se uvajajo fleksibilnejše metode (skupinsko in individualno delo itd.). Vse to je spodbudno, vendar avtomatizacija branja zahteva še več učenčevega truda in discipline. Madžarščina ima 39 fonemov in 40 črk, kar pomeni, da je madžarska abeceda črkovno obsežnejša od slovenske. To pa pri opismenjevanju zahteva od učencev več truda. Dvojezični pouk se odvija v posebnih okoliščinah, zaradi česar so njegova organizacija in metode dela drugačne. Učenci madžarske narodnosti se morajo namreč opismenjevati tudi v slovenščini, kar zanje predstavlja dodatno delo in obremenitev. Pri opismenjevanju učencev madžarske narodnosti po mojem prepričanju ni pomembno samo, da realiziramo učni načrt, ampak tudi to, da upoštevamo stališča oz. kognitivni razvoj učencev, če to utrjuje njihovo ljubezen do materinščine oziroma prinaša pozitivno jezikovno izkušnjo. Naravnanost učiteljev je osnovna sila, ki določa uspeh ali neuspeh učencev. Pomembno je tudi, kakšen je odnos staršev do narodne identitete, ko vpisujejo svoje otroke v osnovno šolo in se odločajo, ali se bo njihov otrok opismenjeval v materinščini ali v jeziku okolja. Cilji staršev morajo biti dolgoročni in v harmoniji z njihovimi prepričanji. Menim, da je vedenje pomembnejše od sposobnosti na splošno, vendar učenci prinašajo domov vse, kar usvojijo v šoli, in obratno: spoznanja in navade iz družine prinašajo v šolo. To je cikličen in dialektičen proces. Usvajanje branja je sicer mehaničen proces, ki pa ga morajo učitelji in tudi starši že v prvem triletju osnovne šole napolniti z vsebinami, ki so po njihovih prepričanjih vrednote in pomembne za otrokov osebnostni razvoj. Če ni trdnih vrednot, bodo učenci 1 Sonja Pečjak, Kako do boljšega branja, str. 5. A betűk világa / Svet črk, učbenik za madžarščino (Zavod za šolstvo RS, 1993) Kitekintő, učbenik za madžarščino kot drugi jezik (Zavod za šolstvo RS, 2003)
