Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
212 A MURAVIDÉKI MAGYAR KÖNYVEK VILÁGA izročila prevzela tudi izdajanje madžarskih knjig. Začelo se je obdobje vzpostavljanja kulturne avtonomije prekmurskih Madžarov. 4. Progresivna založniška dejavnost v osemdesetih in devetdesetih letih Premiki progresivne politike v šestdesetih letih so se kazali še v sedemdesetih in osemdesetih letih. V devetdesetih letih je proces tako napredoval, da so se ustanavljale samostojne kulturne institucije. Politična in kulturnozgodovinska dogajanja so vplivala tudi na madžarsko založništvo. Po razpadu Jugoslavije in spremembi sistema v Sloveniji leta 1991 je bilo oblikovano interesno zastopstvo na ravni samouprave z nazivom Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost, ki je bila soustanoviteljica 1993 leta ustanovljenega Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti in leta 1994 ustanovljenega Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, pod katerega sodi tudi madžarska založniška dejavnost. Oba madžarska zavoda sta nastala z namenom, da bi uveljavljala interese madžarske skupnosti, ves čas delovanja pa krepita tudi strategijo preživetja madžarske narodnosti. Z ustanovitvijo in delovanjem Zavoda za kulturo madžarske narodnosti je madžarsko založništvo postalo del programa samostojne ustanove. Petina letnega proračuna zavoda, ki znaša 70 milijonov tolarjev, je namenjena založniški dejavnosti. Večino izdanih knjig prodajo v Knjigami Bánffy, ki deluje od leta 1998, od leta 2004 pa so dostopne tudi v Centru Bánffy. Zavod za kulturo madžarske narodnosti spodbuja izdajanje knjig tudi z razpisi. Obvezne izvode knjig pošilja v slovenske in madžarske knjižnice ter javne zbirke. Njegova dejavnost presega dvojezično območje Prekmurja, saj sodeluje z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami z Madžarske, ki zastopajo splošni madžarski vrednostni sistem, ter z ustanovami izven meja Madžarske, in sicer po vsej Karpatski kotlini. 5. Pisatelji, pesniki in njihova dela Pregled madžarske založniške dejavnosti v Sloveniji po obdobjih kaže, da šestdeseta leta predstavljajo mejnik v založništvu. Pesnik Lajos Vlaj je začel pisati v okolju brez literarne tradicije. Imel je podobno vlogo kot Koméi Szenteleki v Vojvodini, le da se okoli njega ni spletel mit. Madžarsko založništvo v Sloveniji v šestdesetih letih še ni bilo del tovrstne dejavnosti na Madžarskem in v Vojvodini. V sedemdesetih letih se pojavi generacija okrog pesniške zbirke Pričakovanje pomladi. To so Sándor Szúnyogh, Pál Szórni in József Varga, ki se skupaj predstavijo bralcem. Nadaljujejo z Vlajevim izročilom. Leta 1975 so ustanovili Skupino prekmurskih madžarskih pisateljev. Njen predsednik je postal József Varga. Pisatelji in pesniki, ki so do takrat že izdali kakšno knjigo, so bili Sándor Szúnyogh, József Varga, Pál Szórni, Zsuzsa Báti, Sándor Varga in Ella Pivar. Člani Skupine prekmurskih madžarskih pisateljev so bili tudi ustvarjalci, ki sicer še niso izdali samostojnih zbirk, ampak so objavljali v tedniku Népújság in v reviji Muratáj (Pokrajina ob Muri), in sicer Elizabeta Bernjak, Lajos Bence, Leona Sz. Kanyó, Erzsébet Rozsmán, Zoltán Gábor, János Völgyi, József Dobosics in János
