Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
Szlovén összefoglaló / Povzetek v slovenskem jeziku 211 okriljem pa posluje tudi Knjigama Bánffy. V članku sta predstavljena tudi revija Muratáj in koledar Naptár. 1. Uvodne misli Madžarsko založništvo v Sloveniji se od leta 1961 do današnjih dni oplaja iz madžarske literature v Sloveniji. Imenujemo ga lahko tudi čezmejno madžarsko založništvo, katerega obstoj izvira iz madžarske narodne zgodovine in ima po letu 1920, tj. po trianonski pogodbi ter izgubi dela madžarskega ozemlja, svojevrstno zgodovino. Madžarska narodnost v Prekmurju je v letih od 1961 do 2004 izdala 80 madžarskih knjig, tj. literarnih in znanstvenih del. Od leta 1954 pa do začetka devetdesetih let je Pomurska založba izdala 81 madžarskih knjig, predvsem v slovenščino prevedenih leposlovnih del. Profila te založniške dejavnosti ne merimo samo z estetskimi, ampak tudi z etičnimi in narodnoohranjevalnimi merili. 2. Založniška dejavnost v šestdesetih letih Madžarska založniška dejavnost v Sloveniji se je izoblikovala dokaj pozno, šele v šestdesetih letih. Ob tem se nam zastavlja vprašanje zakaj. Za to je obstajalo več razlogov. Politični in zgodovinski položaj v letih od 1920 do 1961 Madžarom ni bil naklonjen. V tem obdobju sicer beležimo zgodovino tiska, založniške dejavnosti pa ni bilo. Po letu 1945 so se prekmurski Madžari spet znašli v brezzračnem prostoru, ponovno jih je doletela manjšinska usoda. Živeti so morali v drugačnem jezikovnem in družbenem okolju. Po koncu druge svetovne vojne je večina madžarskih razumnikov zapustila pokrajino, v manjšinskih šolah pa ni bilo madžarskih učiteljev. Politično upravljanje so prevzeli delavci in kmetje, toda na kulturnem področju se niso znali dvigniti na višjo raven. V petdesetih letih Madžarska ni imela vpliva na Prekmurje, saj je sodila v sovjetsko cono in bila ločena z železno zaveso. Prekmurski Madžari v tem obdobju niso imeli druge alternative. Začelo se je njihovo identificiranje z jugoslovanskim vrednostnim sistemom. 3. Generacija okrog pesniške zbirke Pričakovanje pomladi v sedemdesetih letih Proces identifikacije je trajal vse do sedemdesetih let, ko so se vzpostavile oblike samoorganiziranja madžarske narodnosti. Že leta 1954 je bila ustanovljena Madžarska komisija za prosveto, prva organizacija Madžarov za zaščito njihovih interesov. V ustavi iz leta 1974 so jim bile priznane nove manjšinske pravice, ki so omogočile ustanovitev narodnostnih samoupravnih interesnih skupnosti. Od 1975. leta obstaja Madžarska narodnostna interesna skupnost za kulturo in prosveto, ki je ob podpiranju ljubiteljskih skupin, sredstev množičnega informiranja in ohranjanju bati zsuzsa kettőnk évszakai KETTŐNK ÉVSZAKA! Zsuzsa Báti, Kettőnk évszakai. Pesniška zbirka (Pomurska založba, 1979)
