Tantalics Béla - Tomšič Tibor (szerk.): Elbeszélt történelem, visszaemlékezések (Lendva, 2012)
A Szlovéniában készült interjúk / Intervjuji izvedeni v Sloveniji
ORALHISTORY.hu hogy az emberek félnek megszólalni (különösen az idősebbek) magyarul, mert talán nincs meg az a szókincsük sem. 4. Marija Dominko: PRI UVEDBI DVOJEZIČNOSTI SMO IMELI TEŽAVE Ko sem leta 1949 bila v prvem razredu, v Lendavi ni bilo oddelka z madžarskim učnim jezikom, saj je bilo madžarskih učencev premalo. Mi, iz Trimlinov, smo zato obiskovali podružnično šolo v Čentibi. Šele v tretjem razredu se je v Lendavi odprl madžarski oddelek, vendar smo po enem letu spet pristali v Čentibi. Po končanih prvih štirih razredih sem prva dva letnika nižje gimnazije končala v madžarskem jeziku. Za nadaljevanje izobraževanja v madžarskem jeziku pri nas v [SR] Sloveniji takrat še ni bilo možnosti, saj ni bilo srednje šole z madžarskim učnim jezikom. Ker mi starši niso bili zmožni omogočiti šolanja v Vojvodini, kjer so bile takrat šole z madžarskim učnim jezikom, sem v tretjem letniku nižje gimnazije, to je današnji osmi razred, prestopila v slovenski oddelek. Tako sem zadnja dva letnika dokončala v oddelku s slovenskim učnim jezikom. Ker je bilo potovanje v Mursko Soboto težje, za bivanje v dijaškem domu pa nismo imeli denarja, sem se vpisala na klasično gimnazijo v Varaždin, kamor sem vsak dan potovala z vlakom. Po končani gimnaziji nisem nadaljevala svojega šolanja, saj sem dobila priložnost, da se zaposlim tukaj na šoli v Lendavi. Kasneje sem ob delu dokončala tudi fakulteto. Pri uvajanju dvojezičnosti smo imeli težave, saj so določeni ljudje mislili, da učenci v dvojezičnem modelu pouka zaradi ur madžarskega jezika ne bodo dobili dovolj znanja, ker naj ne bi bilo pri predmetih, katerim seje število ur zmanjšalo, možno učencem nuditi enak obseg snovi kot prej. Pripetila seje tudi zelo neljuba zadeva, zaradi katere so stvari skorajda pristale na sodišču. Zaradi dvojezičnega pouka seje izvedla obsežna anketa, ki je dokazala, da dijaki v dvojezičnem modelu pouka dobijo celo več znanja, saj se lažje navadijo na delo, se medsebojno spoštujejo ter tudi dejavneje sodelujejo v družbi, njihovo znanje pa je na enakem nivoju kot znanje učencev enojezičnih šol. Mi, ki smo preizkusili, kako je, ko ne veš slovensko, povsem podpiramo dvojezičnost, saj je bila grozna izkušnja, ko sem kot odlična dijakinja - nočem se hvaliti, ampak sem bila odlična - prestopila v slovenski oddelek, kjer sem se lahko dejavneje vključevala le pri pouku matematike, saj tam ni bilo treba govoriti. Sicer smo tudi v madžarskih oddelkih imeli ure slovenskega jezika, vendar je bila korist teh ur zelo majhna. Nismo bili sposobni spregovoriti niti besede slovensko. Na žalost je veliko takratnih madžarskih učencev, ki so zdaj seveda že starejši, ravno zaradi tega povsem izgubilo, saj sojih starši vpisali v slovenske oddelke. Tako ti učenci, ki niso nikoli podrobneje spoznali madžarskega jezika, nikoli niso vzljubili madžarske zgodovine in tudi madžarskega jezika niso uporabljali prav pogosto. Ravno zaradi tega se še dandanes pojavljajo težave pri nekaterih starejših ljudeh, ki se bojijo spregovoriti v madžarskem jeziku, saj morda ne premorejo besednega zaklada, ki bi ga sicer pridobili. 55
