Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu
Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu c) SEJO in Jezikovni listovnik Spremljevalni instrument SEJA, ki pa ni nujno vedno uporabljen hkrati z evropskim jezikovnim okvirom, je Jezikovni listovnik. Instrument za samopreverjanje in samovrednotenje znanja in učenja pri pouku jezikov je nastal na pobudo Sveta Evrope in posamezniku omogoča, da v različnih večih jezikih dokumentira svoja jezikovna znanja ter svoje formalne in neformalne osebne medkulturne izkušnje. Za vodenje jezikovnega listovnika je odgovoren vsak sam. Listovnik je sicer formalno sestavljen iz treh delov, to so: jezikovni potni list, življenjepis in zbirnik, posameznik pa se odloči, kaj, v kakšni obliki in v kakšnem obsegu bo njegov listovnik vseboval. Tudi listovnik je, potem ko je bil v okviru mednarodnega projekta Evropski jezikovni portfolijo {European Language Portfolio /1998-2000/) preizkušen v 15 državah, tudi v Sloveniji,27 postal oz. še postaja obvezni del procesa učenja tujih jezikov na različnih nivojih izobraževanja. Tako kot pri SEJU velja tudi za listovnik, daje zelo zaželena tudi njegova uporaba pri dokumentiranju znanja regionalnih in manjšinskih jezikov. Saj se s procesom izdelovanja listovnika sistematizira znanje posameznika, dviga se njegova ozaveščenost, odgovornost, nenazadnje se tako vzpodbuja tudi njegova samokritičnost in vseživljenjsko učenje. Slednje je zlasti za jezik izjemnega pomena. Kot je navedeno v študiji (Lotti 2007: 18), je uporaba listovnika za regionalne in manjšinske jezike razširjena, čeprav so manjšinski jeziki tako postavljeni ob bok kategoriji tujih jezikov in ne maternih, kar bi dejansko ustrezalo njihovem statusu. d) SEJO v dvojezičnem šolstvu v Prekmurju Kljub nekaterim navedenim pomislekom o neposrednem prenosu SEJA in tudi listovnika v kontekst regionalnih in manjšinskih jezikov prevladajo prednosti. Glede na pozitivne rezultate v državah in jezikih, kjer je že bil preizkušen, velja ta projekt uvesti tudi v okviru dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Dokumentiranje znanja, določanje nivojev znanja pri različnih spretnostih bi zagotovo odprlo pozitivne vidike. Povečala bi se jezikovna ozaveščenost ljudi, dvignil bi se prestiž manjšinskega jezika - madžarščine, posredno bi pri ljudeh klila potreba po vseživljenjskem jezikovnem izobraževanju v najširšem pomenu besede. Hkrati pa bi takšna razširjena uporaba SEJA pokazala tudi, kateri deli so premalo natančni, da bi dejansko zajeli kontekst regionalnih in manjšinskih jezikov, in kako to izboljšati. 27 Natančni podatki o jezikovnem listovniku, projektih in kontaktnih osebah so dosegljivi na http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/razvoj_solstva/jeziki/evropski_jezikovni portfolijo/ (10. 9. 2009) 335
