Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu
Alja Lipavic Oštir, Saša Jazbec znolika12. Razen knjižne nemščine kot uradnega jezika prebivalci obvladujejo francoščino in katerega od svojih nemških narečij (npr. ripuarščino, mozelščino, nizko frankovščino). Kodno preklapljanje in diglosija sta torej nekaj vsakodnevnega, saj je sama nemščina izredno pluricentrični jezik. Jezikovni vplivi so pogosto vidni med francoščino in nemškimi narečji v regiji. V nekaterih delih nemško govoreče regije (tako imenovani »Stara Belgija«) je opazen upad števila govorcev in študije kažejo, daje dvojezični pouk dobra pot za obrnitev trenda v drugo smer. V Italiji živi nemška manjšina na Južnem Tirolskem in šteje okrog 300.000 govorcev.13 Ohranjanje kulturnih in jezikovnih značilnosti nemško govoreče populacije se zdi zagotovljeno. Posebni status manjšini zagotavlja pravico do izobraževanja v maternem jeziku od vrtca do konca srednje šole. Italijanščina se poučuje kot drugi jezik od drugega razreda osnovne šole naprej. Obstajajo nemški vrtci, v osnovni šoli je pouk v nemščini, poučujejo naravni govorci nemškega jezika. Za vertikalo je poskrbljeno tudi v srednjih šolah. Pravico do šolanja v maternem jeziku manjšina uživa že več kot petdeset let. Šolanje v maternem jeziku se je pokazalo kot temeljni kamen ohranjanja avtonomnosti manjšine, kar reflektira tudi pri italijanskem večinskem prebivalstvu. Italijansko govoreči otroci se namreč učijo nemščine kot drugega jezika, učitelji so naravni govorci nemščine. Starši se sami odločajo, katero šolo bo njihov otrok obiskoval. Izkušnje kažejo, da otroci iz dvojezičnih (nem.-ital.) družin obiskujejo nemške šole. V zadnjih letih se pri italijansko govorečem prebivalstvu pojavljajo zahteve po dvojezičnem pouku, nekako polovica predmetov naj bi se poučevala v italijanščini, polovica v nemščini. Ker nemško govoreča manjšina govori v narečju (ki je seveda precej različno od knjižne nemščine), bi to pomenilo odvzemanje edine možnosti, da manjšinsko prebivalstvo spozna in usvoji knjižno nemščino. Tak razvoj se je pokazal tudi drugje po Evropi. c) Nekatere manjšine na Poljskem, Slovaškem in v Litvi Na Poljskem živi okrog 300.000 pripadnikov ukrajinske in rutenske14 manjšine15. Zaradi političnega dogajanja v 40tih letih 20. stoletja in kasneje sta obe 12 Natančneje gl. http://wwwl.fa.knaw.nl/mercator/regionale_dossiers/PDFs/german_in_ belgium.pdf. 13 Natančneje gl. http://wwwl.fa.knaw.nl/mercator/regionale_dossiers/PDFs/german_in_ italy.pdf. 14 Ruteni (tudi starejše Rusini) so vzhodni Slovani, njihov jezik je vzhodnoslovanski jezik, govorjen večinoma v Ukrajini, obenem pa tudi na Slovaškem in na Balkanu, kamor so jih kolonizirali v času Avstro-Ogrske. 15 Natančneje gl. http://wwwl.fa.knaw.nl/mercator/regionale_dossiers/PDFs/Ukrainian& Ruthenian.pdf. 326
