Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu
Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu manjšini razpršeni po vsej Poljski, več govorcev živi na severu ob morju (Pomorjanska in Mazurija, tukaj živi ukrajinska manjšina), v Šleziji (obe manjšini) in na jugovzhodu (obe manjšini). Ukrajinščina ima status jezika manjšine od konca Stalinovega obdobja, vendar pravice manjšine niso bile upoštevane do 90tih let, rutenščina ima status jezika etnične manjšine od začetka 90tih let. Na območjih, kjer živi ukrajinsko govoreča manjšina, najdemo ukrajinske šole. Njihovo število sicer ni visoko, so pa organizirane tako, da je v ukrajinščini pouk vseh predmetov ali pa samo nekaterih, ki so vezani na ukrajinsko kulturo, zgodovino, književnost ali pa na ortodoksno cerkev. Rutenščina se poučuje samo tri ure tedensko kot predmet, sicer drugi predmeti niso poučevani v rutenščini, razen tega je pouk rutenščine fakultativen. Čeprav sta obe manjšini razpršeni po celotni državi, se zdi ukrajinska manjšina dobro organizirana in zelo aktivna. Število pripadnikov manjšine je sicer v preteklih desetletjih padlo. Rutenska manjšina ima veliko slabše možnosti za preživetje, razlog je tudi slab položaj v šolskem sistemu. V Litvi v živi okrog 255.00016 poljsko govorečih pripadnikov manjšine večinoma v glavnem mestu in njegovi okolici. Na tem območju so v smislu ohranjanja manjšine ustanovljeni vrtci in šole s poljščino kot učnim jezikom, ustanovljeni predvsem v 90tih letih 20. stoletja. Gre za večinoma enojezične poljske šole, litovščina je predmet. Razen tega so na voljo še tako imenovane sobotne in nedeljske šole. Poljska manjšina sama je precej aktivna v prizadevanju za uresničevanje pravic in ohranjanje jezika in kulture. Pri tem dobiva tudi finančno pomoč iz Poljske. Na Slovaškem živi druga največja madžarska manjšina v Evropi (največja živi v Romuniji), ki šteje danes okrog enajst odstotkov prebivalcev Slovaške17. Madžarščina je učni jezik v osnovnih šolah, v nekaterih najdemo dvojezični pouk v kombinaciji s slovaščino. Za natančnejšo sliko žal manjkajo podatki. Dvojezično šolstvo najdemo tudi na nivoju srednjih šol, vendar tudi tukaj ni natančnejših podatkov. Vsekakor gre za državne šole kot tudi zasebne, pogosto v lasti cerkve. Nekateri viri navajajo, da lahko govorimo v primeru madžarščine na slovaškem za izrazito neproporcionalnost glede izobraženosti. Glede na dejstvo, da šteje manjšina več kot deset odstotkov populacije, bi pričakovali približno podoben odstotek univerzitetno izobraženega madžarsko govorečega prebivalstva. Temu niti najmanj ni tako, kot ugotavlja Vančo (2004: 5) in opozarja na negativni vpliv tudi na gospodarstvo in druga področja življenja. Da bi bilo to stanje izboljšano, je slovaška vlada leta 2002 vpeljala program za izobraževanje madžarske 16 Natančneje gl. http://wwwl.fa.knaw.nl/mercator/regionale_dossiers/PDFs/polish_in lithuania.pdf (13. 6. 2009). 17 Natančneje gl. http://wwwl.fa.knaw.nl/mercator/regionale_dossiers/PDFs/hungarian in_slovakia.pdf (13. 6. 2009). 327
